Otrok je seveda zvedav že pred spolno zrelostjo in starši so tisti, ki naj mu ustrezno posredujejo ustrezne informacije. Kdor ne ve, kako se tem rečem streže, naj zavije v pravo javno knjižnico na otroški oziroma mladinski oddelek in naj tam poišče slikanice in drugo literaturo na temo.
Vsekakor pa naj starši okoli desetega leta ali pozneje, vsekakor pa še pred začetkom spolne aktivnosti, z otroki razkrijejo glavne misterije. Sicer bo otrok iskal sam, zlasti na internetu, kjer mrgoli informacij pornografske sorte.
Kajti ko bo otrok prvič seksal, staršev zagotovo ne bo zraven, da bi mu lahko pojasnili, da življenje ni pornič, in mu toplo svetovali, naj uporabi kondom tudi takrat, ko bosta s sošolko ali sošolcem preizkušala analni seks.
Večina mladostnikov namreč meni, da med seksom v zadnjico ni potrebna uporaba kondoma, saj ni bojazni pred nosečnostjo. Da o higieni ne govorimo. In o tem, da velika večina porničev nima zveze z realnostjo in čutnim uživanjem v spolnosti, kar pa je že tema za kdaj drugič.
Kot navajata dr. Irena Klavs in dr. Ivan Bernik v knjigi Spolno življenje Slovencev, ki je nastala na podlagi raziskave, opravljene v letu 2000, so bili anketiranci pred prvim spolnim odnosom premalo poučeni – delo so preslabo opravili predvsem starši in učitelji.
Ko se v puberteti začne prebujati nemirni seksualni duh, mladostnik išče informacije vsepovsod. Ker doma ne dobijo odgovorov, se nekaj manj kot polovica mladostnikov obrne na medije, najpogosteje na internet, kjer pa se spolnost pogosto enači s pornografijo.
Veliko informacij dobijo še od 'izkušenih' prijateljev, ki so že imeli spolni odnos, sledi spolna vzgoja v šoli, na koncu so starši.
Na vprašanje o uporabnosti prejetih informacij pa so mladostniki pomenljivo odgovorili, da se jim zdijo informacije od staršev najkoristnejše, nato so navedli medije pa spolno vzgojo in prijatelje.
Urška Košir za Playboy