Vse več raziskav kaže, da je generacija Z manj spolno aktivna kot generacije pred njo. Strokovnjaki poskušajo razumeti, zakaj se to dogaja, eden od zdravnikov za spolno zdravje pa ponuja nekaj možnih pojasnil.
Zdi se, da so mladi iz generacije Z, predvsem po začetku pandemije, postali precej manj družabni. To je do neke mere razumljivo. Odraščali so namreč ob zaslonih in digitalni komunikaciji, ne pa toliko skozi neposredne stike z drugimi ljudmi. Zaradi tega so danes spoznavanje novih ljudi, zmenki in ustvarjanje odnosov pogosto bolj zapleteni kot nekoč.
Velik del spoznavanja se je preselil na aplikacije za zmenke. Tam pogosto že en sam poteg prsta odloči, ali se bosta dve osebi sploh spoznali ali ne.
Zanimivo je tudi, da starejše generacije o spolnosti danes govorijo bolj odprto kot kadarkoli prej. V podcastih, televizijskih oddajah in na družbenih omrežjih pogosto brez zadržkov delijo tudi zelo osebne izkušnje. Po drugi strani pa se nekateri pripadniki generacije Z soočajo z več težavami na področju intimnih odnosov.
Nekateri bi morda rekli, da je razlog v tem, da mladi danes pijejo manj alkohola, redkeje posegajo po drogah in na splošno manj hodijo ven. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je ozadje verjetno precej bolj zapleteno.
Stres kot pomemben dejavnik
Dr. Mark Perera, zdravnik za spolno zdravje, je v pogovoru za LADbible poudaril, da je natančne razloge težko določiti.
»Številne družboslovne raziskave kažejo, da ima generacija Z manj spolnih odnosov, vendar je težko z gotovostjo reči, zakaj. Velik del razlogov je povezan s stresom, predvsem ekonomskim in stanovanjskim. Mnogi mladi se sprašujejo, ali sploh lahko ustvarijo pogoje, v katerih bi imeli prostor za sproščenost in intimnost,« je pojasnil.
Po njegovem mnenju so težave generacije Z v intimnih odnosih lahko povezane tudi s širšim občutkom nezadovoljstva zaradi stanja v svetu ter z omejenimi finančnimi možnostmi. In to je, kot pravi, do določene mere povsem razumljivo.
Razumevanje lastnih potreb
Dr. Perera opozarja še na en pomemben vidik. Po njegovem mnenju mladi danes več razmišljajo o svojih željah in mejah.
»Pomembno je razumeti lastne potrebe. Ne gre za to, da bi sledili družbenim pričakovanjem, ampak da si postavite vprašanja: Ali sem pripravljen na spolni odnos? Ali si ga sploh želim? Kakšen je trenutno moj libido? Mislim, da gre pri mnogih za boljše razumevanje samih sebe,« je pojasnil.
Poleg stresa obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na intimne odnose. Pri mladih moških imajo lahko na primer določen vpliv tudi negativni vzori z interneta. Takšne vsebine lahko zmanjšajo njihove možnosti pri nasprotnem spolu, saj si marsikdo ne želi intimnega odnosa z osebo, ki občuduje sporne spletne osebnosti.
Manj spolnih odnosov pa ni pojav, omejen le na mlade. Raziskave kažejo, da se povprečna pogostost spolnih odnosov pogosto zmanjša tudi po poroki, kar na neki način potrjuje stare stereotipe.
Kakovost je pomembnejša od količine
Pri tem je dobro imeti v mislih še nekaj: število spolnih odnosov samo po sebi ni najpomembnejše. Veliko več šteje kakovost intimnega življenja in zadovoljstvo v odnosu.
Za mlade iz generacije Z, ki se soočajo s podobnimi vprašanji, strokovnjaki pogosto svetujejo, naj poskušajo ljudi spoznavati tudi v resničnem življenju, ne le prek interneta in družbenih omrežij.
Na koncu pa velja preprosto pravilo: vsak posameznik lahko sam presodi, kaj mu najbolj ustreza in kakšen tempo odnosov mu najbolj odgovarja.
Vir: index.hr
