Psihologi opozarjajo, da bodo otroci želeli take starše prej ali slej odrezati iz svojega življenja.
Odrasli otroci, ki se odločijo prekiniti stik z lastnimi starši, to pogosto storijo kot skrajni ukrep, saj verjamejo, da jim starši v življenju povzročajo več škode kot koristi. Čeprav so razlogi za prekinitev stikov med otroki in starši različni, psihologi ugotavljajo, da so nekatere lastnosti takih staršev pogosto podobne.
Ne spreglejte:
- 4 stavki, s katerimi vas MANIPULATORJI želijo nadzirati in vam uničiti samozavest
- Tega nikoli ne bi smeli reči osebi, ki žaluje
Tukaj je devet lastnosti staršev, ki jih odrasli otroci pogosto odrežejo iz življenja:
1. Pomanjkanje empatije
Starši, ki nimajo stikov z odraslimi otroki, pogosto ne premorejo empatije. To pomeni, da se težko vživijo v čustva drugih. Pogosto obsojajo čustva drugih in ne želijo razumeti, kako se drugi počutijo. To pomeni, da ne razumejo niti občutkov svojih otrok.
2. Potreba po nadzoru
Starši, ki nadzorujejo življenje svojih otrok, so pogosto tisti, s katerimi odrasli otroci pretrgajo stike. Ti starši težko priznajo neodvisnost svojih otrok in jih želijo še naprej nadzirati. Lahko se vtikajo v karierno pot otrok ali njihove partnerske izbire, kar povzroča napetosti.
3. Neupoštevanje mej
Starši, ki ne spoštujejo mej svojih otrok, se pogosto soočajo s prekinjenimi stiki iz strani svojih otrok. Takšni starši ne priznavajo potrebe po osebnem prostoru ali želji odraslih otrok po vzpostavitvi lastne identitete. Neprestano prestopanje postavljenih mej vodi v dolgoročne zamere in preziranje.
4. Ignoriranje čustev otrok
Starši, ki zavračajo čustvena doživetja svojih otrok, pogosto izgubijo stik z njimi. Ko otroci čutijo, da njihova čustva niso upoštevana ali da so zaradi njih označeni kot preveč občutljivi, se pogosto odločijo za prekinitev stikov, da bi se zaščitili.
5. Prekomerna odvisnost od otrok
Starši, ki se preveč čustveno ali praktično zanašajo na svoje otroke, pogosto ustvarijo nezdravo okolje. Če starši nenehno zahtevajo pozornost in pomoč, otroci pogosto začutijo potrebo po distanci.
6. Pomanjkanje podpore
Ko starši svojim otrokom ne nudijo podpore in svoje najmlajše nenehno kritizirajo, se otroci pogosto odmaknejo. Odrasli otroci, ki v starših ne najdejo čustvene podpore ali spodbude, izgubijo željo po stiku.
7. Vloga žrtve
Starši, ki se nenehno postavljajo v vlogo žrtve, sčasoma odbijejo svoje otroke. Ker ne želijo prevzeti odgovornosti, starši za lastne stiske krivijo ostale, tudi svoje otroke, slednji pa se iz takega odnosa pogosto umaknejo.
8. Čustvena nestabilnost
Čustveno nestabilni starši ustvarjajo napeto in nestabilno okolje, ki je za otroke stresno. Zaradi nepredvidljivosti otrok nikoli ne ve, kako se bo starš odzval, v želji po miru in stabilnosti pa se lahko od svojih staršev v odrasli dobi umakne.
9. Nenehni konflikti
Nekateri starši nenehno potrebujejo konflikte in dramo, taki odnosi pa so izredno naporni. V veliko primerih se zgodi, da se otroci, ko dozorijo, iz takega odnosa preprosto umaknejo.
Odrasli otroci se pogosto odločijo za prekinitev stikov z razlogom, da bi zaščitili svojo čustveno stabilnost in zdravje. Pomembno je, da starši ustvarijo varno okolje, v katerem se bodo otroci počutili varno, slišano in sprejeto.
Vir: stil.kurir.rs
