Že odkar pomnim, se ljudje iz vseh vetrov trudijo definirati koncept varanja. In potem se prej ali slej zapletemo v enega tistih šaljivih pogovorov, kjer se postavlja vprašanja v slogu "Ali je varanje, če spim z dekletom iz druge poštne številke?" in "Ali je varanje, če se med seksom ne poljubljava?" do celo tistih zimzelenih "Ali je varanje, če plačam?"
In vendarle nikoli ni bilo dvoma, da se o prešuštniškem vedenju pogovarjamo vsakič, ko besede postanejo dejanje in ko so ta dejanja fizična. Ko imajo stik. Takrat, ko je prepozno.
Zato se v svetu narcisizma, kjer znamo svojo podobo oblikovati le na podlagi odzivov, vedno potikamo na tanki meji med spodobnim in nespodobnim. Vedno iščemo tisto sivo cono, ko še ni prepozno. Ko je samo pogled. Ko je samo beseda. Ko je samo dotik. Ko je samo misel.
A žal so tu slabe novice – ni treba, da stvari postanejo fizične, preden jih lahko označimo za varanje. Čustvene afere so čisto prava stvar. In vsaj tako uničujoče, kot tisto tradicionalno varanje.
Nevidni dokazi
Če se znajdemo pretežno goli ob neki drugi, prav tako večinoma goli osebi, ki ni tista oseba, s katero sicer živimo v romantični zvezi, potem smo zelo verjetno v postopku varanja. Fizični dokazi so v takšnem primeru enostavni, jasni in nedvoumni.
Nekoliko bolj zapleteno pa je, ko govorimo o tistem drugem varanju. O t. i. čustvenih aferah, kjer ključni vlogi igrata emocionalna navezanost in emocionalna intima.
Pri teh fizičnih dokazov ni – ali pa so zelo dobro skriti. Včasih jih lažje spregledamo, morda pri sebi celo odmislimo, ker smo vzgojeni s prav takšnimi vprašanji, kot smo si jih postavljali čisto na začetku. Če se ne vidi, potem se morda ne dogaja, kajne? Morda bo lažje identificirati lastne indice pri potencialnih čustvenih aferah, če jih nekoliko bolj podrobno opredelimo.
Skrivanje odnosov z drugimi ljudmi
Seveda v vsakem odnosu obstaja razumna meja zasebnosti obeh partnerjev. Imeti popolnoma razkrito komunikacijo prek vseh modernih kanalov, od telefonskih klicev in sporočil do zasebnih sporočil in Facebook objav, vsekakor ni razumno pričakovanje v še tako iskrenem odnosu.
A načrtno skrivanje odnosov z drugimi ljudmi, predvsem zato, ker tem drugim ljudem razkrivate informacije o svojem partnerju in razmerju, je čustvena afera – ali pa se s prikrivanjem vsaj resno nagibate k tovrstnemu varanju.
Resda se včasih prijatelju ali prijateljici radi potožimo čez razmere v domačem gnezdu, a prav je, da so stvari, ki jih delimo z drugimi ljudmi v življenju, obenem stvari, ki jih nimamo težav povedati tudi osebi, s katero smo v odnosu.
Skrivanje odnosov z drugimi ljudmi ima zatorej le dve možni razlagi –
- ali druge odnose skrivate zato, ker ne želite, da partner ve, kaj vse o njej ali njem govorite izbranim ljudem, kar pomeni, da ste v nezdravem razmerju,
- ali pa je nezdravo razmerje z osebo, kateri te podatke prenašate.
Jamranje in pritoževanje morebiti uporabljate kot strateško potezo, da se tej osebi še bolj približate, kar bo verjetno prej ali slej vodilo k aferi tistega značaja, kjer so dokazi precej bolj fizične narave.
Dejstvo je, da nihče ne pričakuje popolnega razkritja vseh stvari svojemu partnerju ali partnerici. Kako zelo želite, da stvari ostanejo skrite, in zakaj jih skrivate, pa boste zato najlaže presodili na svojem lastnem primeru. Bi recimo upali pustiti svoj mobilni telefon doma, odklenjen in dostopen, brez strahu, da bi morebitno vohljanje lahko pripeljalo do resnih težav?
Ko pozornost in potrditev iščete pri drugih ljudeh
V času odraščanja nam potrditev oseb okoli nas gradi samozavest, ki jo nujno potrebujemo ob samostojnem vstopu v širni beli svet. Ko pa smo enkrat vendarle v nečem, kar bi razsodno lahko opredelili kot zdravo razmerje, pa v resnici potrebujemo le čustveno potrditev ene osebe – tiste osebe, s katero smo v razmerju. Potrebe po čustveni potrditvi drugih ljudi na intimni ravni naj ne bi več potrebovali, ker nam za to ne bi smelo biti mar. Povedano drugače – čustveno podporo moramo iskati – in pričakovati – samo doma, ker naj bi nam le ta bila najpomembnejša.
Poudarek je seveda na tem, da govorimo o čustveni podpori. O potrditvi čustvenih potreb na intimni ravni. Seveda imamo vsi prijatelje in prijateljice, ki nam v teh in onih trenutkih ponujajo raznoliko podporo in razumevanje, nam svetujejo in dajejo usmeritve, ki jih partner morda ali ne more ali ne zna. V tem ni nič slabega. To postane problematično le, če se ta podpora razvije v bolj intimno čustveno potrditev, ki bi jo sicer morali prejemati od izbrane osebe.
Če se nam zdi, da od partnerice ali partnerja ne prejemamo ustrezne emocionalne podpore in potrditve, to še ne pomeni, da jo lahko mirno iščemo drugje. Prepoznati ta čustveni primanjkljaj je le znak, da je treba z izbrano osebo vzpostaviti komunikacijo ali pa se premakniti naprej – ločeno.
Ujeti v neprimerne pogovore
Komunikativne in odkrite osebe se lahko hitro znajdejo na tanki meji med spodobno in nespodobno interakcijo, kjer se nato hitro razvijejo napačna mišljenja ali celo pričakovanja. In te meje se prekoračijo že zgolj z besedami, včasih celo samo s pogledi.
Že prej se je namignilo na eno takšnih različic neprimernih pogovorov, ko recimo sogovorniku razkrivamo informacije o svojem razmerju, za katere vemo, da bi partner ali partnerica želela, da ostanejo skrite. To so lahko neznatni podatki o njenih ali njegovih kapricah, do veliko bolj spornih razkritij svojih seksualnih frustracij in podobno specifično zasebnih peripetij. Pa to še zdaleč niso edine deljene besede, ki razkrivajo potencialno čustveno prevaro.
Postavimo se v hipotetično situacijo, kjer sedimo na kavi z osebo, ki se nam zdi privlačna. Recimo, da to osebno poznamo že nekaj časa in da je pogovor lahko popolnoma sproščen.
Kje se skrivajo morebitni opozorilni znaki naše morebitne čustvene afere? Več jih je. Spogledovanje je seveda na prvem mestu. Pogovor o idejah, kako bi bilo videti vajino razmerje, če bi kdaj koli končala skupaj, je vsekakor še en glasen alarm. Na drugi strani je seveda tu treba omeniti še morebitno zagreto kritiziranje partnerja.
V bistvu je najlažje presoditi, kako sporen je vaš pogovor tako, da se vprašate zelo enostavno vprašanje: Bi lahko ta isti pogovor imeli tudi, če bi za mizo sedel še vaš partner?
Kje so vaša čustva?
To zadnje vprašanje bi pravzaprav lahko razvili v zelo enostaven test za celotno področje čustvenega varanja. Ker gre za zelo delikaten vedenjski spekter in ker se lahko hitro znajdemo v premnogih izgovorih, kako to, kar počnemo, nikakor ni čustvena afera, ohranimo v mislih le eno testno vprašanje, ki pravi: Ali bi počeli to, kar počnete, tudi če bi bil prisoten vaš partner?
Tako zdravega prijateljstva ne boste nikoli zamenjali za čustveno afero, obenem pa boste znali razumeti svoje emocionalne vzgibe, ki se morebiti razvijajo v nevarno smer. Kajti se zgodi, da nas naša čustva pričnejo vleči v drugo smer – in ko se kaj takšnega zgodi, je prav, da to identificiramo in primerno odreagiramo, preden se zgodi nepopravljiva škoda. Staro pravilo namreč pravi, da ne naredi nečesa, kar nočeš, da nekdo naredi tebi. In pri zadevah srca to drži še toliko bolj.
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem