Predvsem dame smo pogosto vpete vanj. A se večina tega ne zaveda, in če bi vas kdo o tem povprašal, bi takšno prepričanje seveda zanikale.
'Brcni me' sistem
Prepričana sem, da marsikdo ne ve, kakšen neki sistem je to. Predvsem dame smo vpete vanj. Pa vendar je marsikdo v njem bil ali je trenutno, torej v izčrpavajoči partnerski zvezi. V njej se oba partnerja čustveno in psihično mrcvarita. Sta skupaj, se ne 'izpustita', pa vendar oba vesta, da tako ne more več naprej.
'Brcni me' sistem vključuje nezavedni vzorec ali prepričanje, da niste dovolj vredne in da niste upravičene do ljubezni, sreče ali notranjega miru. Seveda se tega ne zavedate, in če bi vas kdo o tem povprašal, bi takšno prepričanje seveda zanikale, češ: "Kaj vam pa je?! Seveda želim biti srečna, mirna, zadovoljna!", a v resnici vaš notranji čustveni ustroj, ki je bil v otroštvu priča škodljivim in uničujočim odnosov staršev do vas (ponavljam: v času rosnega otroštva, ki se ga povečini niti ne spomnite), prav po tihem 'šepeta', da iz vas nič ne bo, da ste zguba, da vas noben moški ne bo hotel, da je nesmiselno, da se karkoli trudite. In tako živite s tem notranjim vzorcem, ki seveda v partnerskem odnosu počasi začenja zastrupljati vašo ljubezen.
Naj ilustriram ...
Par živi skupaj že nekaj časa, polizala sta vrč medu zaljubljenosti, zaslepljenosti in strasti, ogledujeta se v bolj realni podobi, ki ju seveda, kot je to običajno, začenja motiti. Majhne drobnarije jima kravžljajo živce, ne sprejemata se več z vsem paketom pomanjkljivosti, ki je izbruhnil na plan. Gre predvsem za naš ponotranjeni balast, ki začne pritiskati skozi pore našega bivanja z osebo, ki je seveda drugačna od nas. Ker gre za prevlado, kdo ima bolj prav in kdo je bolj zamočil kakšno stvar, in ker sproti ne rešujeta nesporazumov, se zamere, očitki in slaba volja kopičijo in začenjajo zasedati prostor vsebinam, ki naj bi ta dva človeka povezovale.
Tako ženske navadno začenjamo kreirati čustvene drame v stilu: "Nikoli me ne slišiš, kaj ti govorim!" ali "Kolikokrat sem ti rekla, da se o tej tvoji zahtevi, da shujšam, ne bom pogovarjala!" pa tudi "Sploh ti ni mar zame, vedno pozabiš, kaj imam rada." Takšne in podobne stavke slišimo iz ust partnerice, ki včasih že malce mejijo tudi na pasivno agresivnost.
Ko ji partner zagotavlja, da vse njene obtožbe niso realne, da se on trudi, in ji našteje, kaj vse je naredil, da bi jo osrečil, ona tega ne sliši. Pravzaprav njegove argumente vzame kot napad nase in se še bolj postavi v napadalno držo, ko še bolj pritisnejo njena nezavedna bolečina in strah pred srečo ter strah pred biti ljubljen.
Ker tega občutenja ne pozna, jo ogroža. Ne ve, kako se je počutiti srečno ali varno. Tako oba partnerja igrata usodno negativen začaran krog obtožb, krivde, agresivnega dokazovanja, kdo ima prav, in na koncu ženska začenja izvajati dejanja, za katera ve, da zelo iritirajo partnerja, zaveda se, da jih on ne mara, in ji on to tudi pove in jo prosi, naj ne vrže vaze ob tla, naj ne kriči nanj, naj ga ne ogovarja pred njegovo družino ali prijatelji, na kulturen način ji poskuša razložiti, da ga takšna dejanja bolijo in da tako ne more živeti. Ona namesto da se zamisli, kam bo odpeljala odnos, še bolj navije svoje obtožbe, vso lastno nesrečnost pripiše zgolj njemu, obtožuje ga za vse mogoče, pa naj ima on kaj s tem ali ne. Pri večini moških takšno čustveno izsiljevanje povzroči, da ne zmorejo več tega pritiska in se odločijo, da razdrejo zvezo.
In kaj reče o tem zdaj že nekdanja partnerica: "Saj sem vedela, da si zanič in da nisi pravi zame, nimaš poguma, da bi se ukvarjal z mano," in si s tem potrdi, da je on tisti zlobnež, ki jo je načevljal, četudi je v resnici sama kreirala tisoč in eno situacijo, da bi ga spravila iz tira in bi jo zapustil. Z njegovim odzivom in odhodom si je potrdila svoje notranje nezavedno prepričanje, da ni vredna biti ljubljena in da ni sposobna dobiti ali obdržati moškega.
Tako si me same naredimo veliko škode, saj smo takšne besede poslušale kot deklice in žal je navadno bila mama tista, ki nam je vcepljala tako pogubne vzorce.
'Brcni me' sistem je strupen zato, ker oba nehote igrata vsak svojo vlogo, ki seveda vodi v eliminacijo ljubeče pripadnosti in spoštovanja.
"Pusti me, brcni me," je boleča potrditev tistega v nas, ki nam šepeta, da nismo vredne. Ko takšen vzorec opazite pri sebi, drage moje dame, poiščite strokovno pomoč in se ga znebite, ker vas bo čustveno uničil. Z njim potrjujete zapis staršev o vaši nični vrednosti.
Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, v reviji Lisa; foto: Profimedia
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite na tel. št. 031 666 168. Več si lahko preberete na www.svetovalnica.si.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?