Ker takšen vzorec seveda ne prinaša ničesar dobrega in zdravega v odnos.
Ali poslušata drug drugega?
Pomislite, kdaj ste nazadnje nekoga poslušali res zbrano, povsem osredotočeno. Tako, da če bi vas vprašali, ali znate ponoviti povedano, bi to storili. No, kdaj?
Opazujem pare v svoji preljubi pisarnici Svetovalnice. Jih pustim, da v vročici debate in v ustaljenem vzorcu komunikacije govorita drug drugemu, se zbadata s pogledi, govorica telesa je napeta in agresivna, na mojo prisotnost hipno pozabita. Sta v vsakodnevnem dokazovanju, kdo ima bolj prav glede banalnega problema, za primer, kdo nosi smeti iz hiše v bližnji zabojnik. Res, ljudje se v družinah prepirajo za izjemno banalne stvari, enkrat bolj, drugič manj.
Ko vidim dovolj njunega načina komuniciranja, neposlušanja, napadalnosti in preigravanja scene "jaz imam bolj prav kot ti", ju prekinem. Ker takšen vzorec seveda ne prinaša ničesar dobrega in zdravega v odnos.
Partnerja se običajno po nekaj letih, no, številni že prej, nehata poslušati. Ne slišita več tistega, kar je drugi rekel, sploh pa pogosto ne prepoznata sporočil, ki so zavita v stavkih.
Rada bi poudarila, da je res potrebno ogromno energije, volje in tudi potrpežljivosti, da se partnerja slišita, ne zgolj poslušata. Seveda to velja povsod, v vseh odnosih.
Kako torej tole moje modrovanje preliti v praktično življenje, ko živimo prehiter tempo, smo v krču izjemne količine informacij in zunanjih dražljajev?
Naš organizem izloča tiste, ki niso nujno potrebni za njegovo preživetje. Na žalost so med temi 'izločitvenimi' dražljaji in zvoki tudi tisti, ki jih proizvaja vaš partner. Ker ko sta nekaj let skupaj in vas povozita vsakodnevna družinska rutina in samoumevnost, pogosto izklopite zvok, ko ga slišite govoriti. Ne utegnete, nimate časa za njegovo govoranco, ko vam že petič tisti dan poskuša dopovedati, da parkirajte svoj avto bolj ob robu v garaži, da bo lahko tudi sam lažje parkiral svojega. Pač banalen, a resničen primer. In ker ga je ona enostavno izklopila, ni slišala, da je povedal, da ji bo prihodnjič skril ključe avtomobila, pa sploh ne bo mogla iz garaže. Za kazen, ker vedno parkira avto bolj 'na komot'.
Ko ne poslušamo drug drugega, tudi sebe oropamo možnosti, da bi mnenje, stališče ali izkušnjo druge osebe slišali na način, ki bi nam omogočal, da se izognemo ponavljanju napak ali da skozi znanje druge osebe ugotovimo, česa vse se lahko naučimo.
Istočasno v partnerskem odnosu izgubimo možnost negovanja zveze in ljubezni, spoštovanja različnosti dveh oseb, ker se partnerja ne spoznavata prek njune različnosti, temveč že vnaprej presodita, kaj bo drugi rekel, in zelo pogosto smo dame tiste, ki partnerja sredi stavka grobo prekinemo in povemo svoje.
Izredno nevljudno in nasilno prekinjanje ter razmišljanja druge osebe povzroči v prekinjenem govorcu jezo, negodovanje in izgubimo pomembne informacije. Ko kakšno gospo povprašam, zakaj ga je prekinila takole sredi besede, pove da zato, ker bi sicer pozabila, kaj mu je hotela odgovoriti! Ste opazili dvoreznost njene trditve? Se pravi, prekinemo sogovornika, da hitro povemo svoje stališče, a obenem nismo slišali, kaj je sploh bilo sogovornikovo mnenje. Ker ni povedal do konca svoje misli.
No, takole se zapletamo v brezplodne besedne vojne, ki prerastejo v medsebojen spore in v končni fazi lahko sčasoma vodijo v mučno odtujitev in konec ljubezni ter zveze.
Z malce razumevanja komunikacijskih veščin in spoštovanja sogovornika lahko delamo čudeže. Poskusite!
Napisala: Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite na tel.št. 031 666 168. Več na www.svetovalnica.si in www.facebook.com/Svetovalnica.
Preberite še: Ali vajino razmerje uničujejo stare zamere?
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"