Ženske so prvič nastopile šele na drugih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1900 v Parizu. In med njimi je kar nekaj izjemnih športnic. Predstavljamo vam največje junakinje.
Jackie Joyner Kersee
Najboljša športnica stoletja po izboru revije Sports Illustrated ima še danes premočno v lasti svetovni rekord v sedmeroboju ter drugi najdaljši skok v daljino vseh časov. Temnopolta Jacqueline Joyner, rodila se je v Illinoisu v ZDA, je dobila ime po Jackie Kennedy. Obiskovala je univerzo UCLA, kjer je poleg atletike igrala še košarko.
Nastopila je na štirih olimpijskih igrah (LA, Seul, Barcelona in Atlanta) in osvojila tri zlate, eno srebrno in dve bronasti medalji. Najbolj je zasijala na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988, kjer je postavila neverjetni svetovni rekord v sedmeroboju ter slavila zmago v skoku v daljino s še enim olimpijskim rekordom.
Od leta 1986 je poročena s svojim trenerjem Bobom Kerseejem. Njen brat Al Joyner je bil olimpijski prvak v troskoku v LA 1984. Danes 50-letna Jackie dela kot trenerka in pedagoginja v svoji dobrodelni organizaciji, ki pomaga mladim.
Birgit Fischer Schmidt
Nekdanja vzhodnonemška kajakašica na mirnih vodah je osvojila zlato medaljo na šestih olimpijskih igrah. Skupno ima osem zlatih ter štiri srebrne olimpijske kolajne. Absolutni rekord tudi v moški konkurenci ji je po vsej verjetnosti uničil vzhodnonemški bojkot iger v LA leta 1984 (nastopila je v Moskvi leta 1980, potem še v Seulu, Barceloni, Atlanti, Sydneyju ter nazadnje v Atenah leta 2004).
Zanimivo – Birgit ima dva starostna rekorda – je najmlajša olimpijska zmagovalka v kajaku (pri 18 letih) in hkrati tudi najstarejša (pri 42 letih).
Nadia Comaneci
Čudežna Nadia je prva, ki je dobila olimpijsko desetko pri gimnastiki. Rodila se je v Onesti v Romuniji. Sprva je trenirala v lokalnem klubu, dokler je ni pri osmih letih odkril Bela Karoly, ki je bil njen trener skoraj vso kariero.
Pri 14 letih je nastopila na olimpijskih igrah v Montrealu (1976) ter šokirala svet, saj je bila kar sedemkrat ocenjena z najvišjo oceno deset (tri zlate, srebrna in bronasta kolajna). Po vrnitvi domov so se začele težave, z ukazom je morala zamenjati trenerja, zredila se je za 18 kilogramov ter poskušala narediti samomor. Po dveh letih se je vrnila k trenerju Beli Karolyju in v Moskvi spet navdušila ter osvojila še dve zlati in dve srebrni medalji.
Po končani karieri je delala kot trenerka v Romuniji. Leta 1989 je emigrirala v ZDA ter se pet let pozneje poročila s prav tako olimpijskim zmagovalcem v gimnastiki Bartom Connorjem. Danes imata zakonca svojo gimnastično akademijo v Oklahomi.
Larisa Latynina
Ukrajinska gimnastičarka je absulutna rekorderka po številu osvojenih olimpijskih medalj – 18 (devet zlatih, pet srebrnih in štiri bronaste). Nastopila je na treh olimpijskih igrah (v Melbournu leta 1956, Rimu 1960 in Tokiu 1964) in na vsakih je osvojila šest kolajn.
Po končani karieri je bila kot trenerka zaposlena na gimnastični zvezi Sovjetske zveze. Danes je 78-letna Larisa v pokoju in živi v bližini Moskve.
Wilma Rudolph
La Gazzella Negra (črna gazela – tako so jo poimenovali italijanski mediji) se je rodila v preprosti in revni družini (Tennesseeju, ZDA) kot 20. v družini z 22 otroki. Ob rojstvu je bila težka le dva kilograma in je bolehala za otroško paralizo. Vse otroštvo je hodila z opornico na levi nogi. V srednji šoli je začela igrati košarko ter trenirati atletiko.
S 16 leti se je udeležila OI v Melbournu ter dobila bron v štafeti na 4 x 100 metrov. Po vrnitvi domov je igrala košarko, trenirala je tudi atletiko in dosegala rekorde še do konca srednje šole. S svojo srednješolsko ljubeznijo je leta 1958 dobila hčerko Yolando.
Olimpijske igre v Rimu leta 1960 so bile prve z mednarodnim televizijskim prenosom in Vilma je zablestela v polnem sijaju, saj je postala najhitrejša ženska na svetu. Osvojila je tri zlate medalje (100 metrov, 200 metrov, 4 x 100 metrov). Svetovna javnost je bila navdušena nad elegantno in graciozno Wilmo, ki je postala ena izmed prvih športnic s svetovno slavo.
Wilma se ni prepustila slavi, pri 22 letih je končala športno pot in postala učiteljica, trenerka atletike in komentatorka na državni televiziji. Dobila je še tri otroke, leta 1977 se je tudi ločila. Umrla je leta 1994 zaradi možganskega raka.
Zaradi njene izjemne športne poti in pozneje učiteljsko-trenerskega dela, fundacije za pomoč in spodbujanja otrok pri športu ter lastne skromnosti in pripravljenosti pomagati je eden največjih športnih vzorov sploh.
Fanny Blankers
Že kot 18-letnica je Nizozemka nastopila na OI v Berlinu 1936. Njene tekmovalne načrte je prekinila 2. svetovna vojna. Fanny se je poročila s svojim trenerjem ter rodila dva otroka.
Leta 1948 na olimpijskih igrah v Londonu pa je dokončno pokazala vso svojo nadarjenost in zmagala v štirih disciplinah (100 in 200 metrov, 80 metrov ovire in štafeta 4 x 100 metrov, dovoljeno je bilo nastopiti samo v treh disciplinah posamično).
V Amsterdamu so ji priredili veličastno parado in ji podarili kolo. Ko je na začetku leta 1949 rodila še enega sina, je postalo jasno, da je na olimpijskih igrah tekmovala noseča. Pri 34 letih je nastopila na svoji zadnji olimpijadi (v Helsinkih leta 1952), vendar ni več zmogla vrhunskega nastopa.
Po končani karieri je bila deset let glavna trenerka nizozemske atletske reprezentance. Po moževi smrti leta 1977 se je preselila nazaj v svoj rojstni kraj. Skoraj vsak dan je igrala tenis in bila športno aktivna do visoke starosti. Umrla je leta 2004 pri 85 letih. Štiri zlate medalje na enih olimpijskih pri atletiki sta uspeli samo še Jesseju Owensu in Carlu Lewisu.
Shane Elizabeth Gould
Neverjetna Avstralka je pri 15 letih na OI v Münchnu leta 1972 osvojila tri zlate medalje, srebrno in bronasto. Tistega leta ji je kot edini do takrat uspelo postaviti svetovne rekorde v prostem stilu na vseh razdaljah (trikrat je tudi osvojila zlato na OI s svetovnim rekordom). Pri 16 letih je nehala aktivno plavati. Danes 56-letna podvodna fotografinja živi na Tasmaniji in ima štiri otroke ter dva vnuka.
Iz Lise
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič