25-letni Blaž Kavčič je že nekaj let najboljši slovenski teniški igralec in tudi edini, ki je prestopil mejo najboljših sto na svetu. Prav zato med najmlajšimi velja za pravega vzornika, kar je bilo očitno tudi prejšnji vikend, ko je s skupino otrok preživel dan na teniškem igrišču.
Druženje z otroki ni nekaj, kar bi bilo pogosto na Blaževem urniku, večino svojih dni namreč preživi na igrišču s trenerjem, vendar se je v vlogi mentorja odlično znašel.
"Ko sem bil sam teniški začetnik, se spomnim, da v Sloveniji ni bilo nobenega teniškega igralca, po katerem bi se lahko zgledoval ali ga vprašal za nasvet. Zato je bilo velikokrat težko vztrajati in mogoče je zdaj zaradi mene kakšnemu otroku veliko lažje, saj lahko njemu in njihovim staršem pomagam s svojimi izkušnjami," pravi Blaž.
Zasluge, da je Blaž vztrajal v profesionalnem športu, gre seveda pripisati tudi mami in očetu, oba vrhunska športnika, ki sta dobro vedela, kako bosta Blaža lahko spodbudila in ga vedno maksimalno podpirala.
Najtežje je namreč, ko starši preveč pritiskajo na svoje otroke, zaradi želje po čim boljšem uspehu.
"Pritisk nima nikoli dobrega učinka," skuša skozi svojo zgodbo razložiti Blaž.
"Starši bi morali otroku pustiti odprte roke. Moja starša sta me vedno maksimalno podpirala, nikoli nisem čutil nikakršnega pritiska, da moram doseči neko raven, čeprav sta mi posvetila veliko svojega časa in denarja ter vložila prav vame in v mojo zgodbo. Nikoli mi nista dala občutka, da jima kaj dolgujem ali pa da ne izpolnjujem njunih pričakovanj, v tem primeru bi lahko že zdavnaj obupal."
In čeprav na odprtem prvenstvu US Open ni šlo ravno po pričakovanjih, zgodba še zdaleč ni končana. Blaža do konca sezone čaka še vsaj šest ali sedem turnirjev.
Ob vprašanju, kaj se bo zgodilo, ko bo loparje končno postavil v kot pa pravi, da bo, če bo vse po sreči in mu načrtov ne bodo prekrižale poškodbe, v tenisu zagotovo vztrajal vsaj do 32. leta.
"Bom pa tudi po končani karieri ostal aktiven v teniških krogih, zelo rad bi treniral in spodbujal perspektivnega igralca, kot sem sam, ali pa odprl svoj teniški center, ki bi se razlikoval od vseh, ki danes že obstajajo pri nas," nam je zaupal.
Več v 39. številki revije Story