Zgodba o Miku Tysonu

Sliši se neverjetno, a Miku Tysonu je uspelo zapraviti vse, kar je zaslužil v 20-letni boksarski karieri.

Koliko natančno je zaslužil, bo za vedno ostalo neznano, saj so bile njegove finance dolga leta v kaosu oziroma v rokah nezanesljivih sodelavcev. Znano pa je, da je za dvoboje proti Evanderju Holyfieldu zaslužil tudi po 35 milijonov dolarjev.

V začetku devetdesetih je bil najbolje plačani športnik na svetu, a je hkrati tudi neusmiljeno zapravljal. Po najskromnejši oceni se je na njegov bančni račun v 20-letni profesionalni boksarski karieri zlilo okoli 300 milijonov ameriških zelencev, govori pa se tudi o pol milijarde.

Samo trije športniki, zvezdnik golfa Tiger Woods, voznik formule 1 Michael Schumacher in košarkar Michael Jordan, so zaslužili več. Omenjeni trije športniki so milijonarji še danes, od Tysonovega bogastva pa ni ostalo nič.

Bengalski tigri in afriški levi na lastnem dvorišču in 125 tisoč dolarjev letne plače za njihovega dreserja so bili vrhunec njegove zapravljivosti ob koncu devetdesetih let. Ko je dolarski vrelec usahnil, so humanitarna društva reševala uboge živali pred izstradanjem.

Varčeval pa ni niti pri oblačilih. Pred vsakim dvobojem je v dragih lasvegaških butikih obnavljal svojo garderobo, za katero je odštel po več deset tisoč dolarjev. Ko je zapustil Las Vegas, pa je vsa oblačila pustil v hotelskih sobah. Sobarice in natakarji so tako domov odhajali v Armanijevih oblekah, ki jih Tyson ni niti oblekel.

"Njegova potratnost in neodgovornost do denarja sta bili brezmejni. Nekoč, ko sem se vračal z zabave v njegovem domu, sem ga prosil, naj mi posodi svojo jakno, ker je bila noč hladna. Ko sem hodil proti hiši, sem dal roke v žepe in bil osupel, ko sem v njih našel vsaj 30 tisoč dolarjev. Naslednje jutro sem mu denar vrnil, on pa ni niti trepnil z očesom. Prepričan sem, da ni imel pojma, kaj je imel v žepih," je pred leti razkril Carl King, sin Tysonovega dolgoletnega promotorja Dona Kinga.

Davčni organi so izračunali, da je kupil 110 avtomobilov, med drugim rolls-roycee, bentleyje, lamborghinije, ferrarije, mercedese, BMW in range roverje. Včasih je kupil celo več primerkov istega modela. Nekoč je naročil pet vozil bentley azure, vrednih 1,5 milijona dolarjev, da bi obdaril svoje 'profesionalne prijatelje', torej tiste, ki so se z njim družili samo zato, ker je bil slaven.

Leta 1988 je po nedolžni prometni nesreči 183 tisoč dolarjev vrednega bentleyja podaril dvema policistoma. Na svoje avte je včasih tudi preprosto pozabil. Ferrarija je pustil na newyorških ulicah, ker se pijan in 'zadet' po prihodu iz nočnega kluba ni mogel spomniti, kje ga je parkiral. Takrat se je preprosto usedel v taksi in pozabil na svoje dragoceno vozilo.

"Nisem ravno pazil, koliko zapravljam. Bil sem precej ležeren in nemaren z denarjem," priznava Mike.

Nekdanji šampion je bankrot razglasil avgusta 2003, ko je njegov dolg znašal dobrih 27 milijonov dolarjev.

V mesecih, ki so sledili, so razprodali njegovo imetje, vključno s posestvi v Connecticutu, Marylandu in Las Vegasu, večina prihodkov pa je šla v roke upnikom, ameriškemu davčnemu uradu, ki je dobil 18 milijonov, in nekdanji soprogi Monici Turner, ki je postala bogatejša za devet milijonov. Danes je tako rekoč pod finančnim protektoratom davkarjev.

Še vedno dolguje milijone, a s pomočjo marketinških svetovalcev poskuša urediti svoje finance. Ti se trudijo maksimalno tržno izkoristiti njegovo ime, ki je priljubljeno še danes. Računalniške igrice, dokumentarni filmi, posnetki dvobojev, boksarski pripomočki, spominki, fotografije in avtogrami z njegovim imenom in likom mu prav nič ne pomagajo, saj z njihovo prodajo ne zasluži niti centa.

Znano je, da je pred leti tožil Dona Kinga, sposobnega, a hkrati neusmiljenega in pohlepnega poslovneža ter boksarskega promotorja, od katerega je zahteval 100 milijonov dolarjev, ki naj bi mu jih ukradel v času bleščeče kariere. King se je z zunajsodno poravnavo izognil verjetno veliko dražjemu sojenju in svojemu nekdanjemu varovancu izplačal okoli 20 milijonov.

Otroštvo v neizprosni četrti

Razlogi za takšno vedenje Michaela Gerarda 'Mika' Tysona, ki se je rodil 30. junija 1966 v newyorškem Brooklynu, se skrivajo prav v njegovem otroštvu, ki ga je preživel v tej neizprosni četrti.

Ko je v sedemdesetih odraščal na tamkajšnjih ulicah, daleč stran od vpliva mame samohranilke Lorne Smith Tyson, ki jo je njegov oče Jimmy Kirkpatrick zapustil leta 1968, je pobral vse najslabše, kar mu je bilo na voljo.

"Kot otrok sem bil precej debel in zaradi tega sem strašno trpel. Imel sem manjvrednostni kompleks, stalno sem trpel žaljivke in napade okolice, a nisem vračal. Potem pa je neki lokalni nasilnež zavil vrat enemu od mojih golobov. Čeprav je bil močnejši od mene, sem ga pretepel. Od takrat nisem nikoli več bežal, ko se je bilo treba stepsti," pravi Tyson, znan tudi pod vzdevkom Železni Mike, ki je imel do svojega 13. leta že precej debel dosje kaznivih dejanj, v glavnem vlomov in drobnih kraj, ki so se končali s kar 38 aretacijami!

Glede na niti najmanj srečno otroštvo in mladost - očeta nikoli ni spoznal, mama, ki je bila promiskuitetna in zaradi nje je Mike v svojem domu že kot majhen deček spoznaval svet spolnosti, pa je umrla pred njegovim 17. rojstnim dnem - je pravi čudež, da je sploh obstal na ulici.

"Želim si, da bi bila moja mama živa. V življenju sem veliko grešil, naredil pa sem tudi nekaj dobrih stvari. Postal sem slaven, zaslužil sem nekaj denarja in nikogar nisem okradel. Dokler je bila mama živa, bi nam ta denar veliko pomenil. Ko sem pri 15 letih nokavtiral vse tri tekmece in osvojil neki amaterski turnir, so v časopisu objavili mojo malo fotografijo in nekaj stavkov. Ta članek sem ves ponosen prinesel domov, ga pokazal mami in ji rekel: 'Poglej, mama, postal bom svetovni prvak v boksu.' Le utrujeno me je pogledala in rekla: 'Prebrala bom, ko bom imela čas, zdaj moram pomiti posodo.' Od mene je bila vajena doživljati samo razočaranja," se spominja.

Odkriti talent, izgubljeni talent

Pri preživljanju mu je pomagal nekdanji boksar Bobby Stewart, ki je pozneje postal učitelj telesne vzgoje v newyorški vzgojni ustanovi za dečke.

Ker je videl priložnost, da kanalizira njegovo veliko agresivnost, ga je usmeril v svet boksa in odkril zelo redek talent.

Svoje odkritje je zaupal slavnemu boksarskemu trenerju in mecenu Cusu D'Amatu, takrat 70-letnemu upokojencu, ki je že po prvem treningu z Mikom izjavil, da ima pred seboj bodočega svetovnega prvaka v težki kategoriji. Ker je ocenil, da je prestar, da bi lahko vsak dan skrbel za mladega talenta, je v svojo dvorano pripeljal profesionalnega trenerja Kevina Rooneyja, človeka, ki je verjetno najzaslužnejši za to, kar je Tyson kazal v ringu.

D'Amato je bodočemu šampionu našel tudi menedžerja Jima Jacobsa in Billa Caytona, ki sta takoj privolila v financiranje njegove kariere. Boksarski mecen je bil tako privržen mlademu boksarju, da ga je celo sprejel v svoj dom, ko je Mike že kot najstnik ostal brez mame, pa je tudi zakonsko postal njegov skrbnik.

Pri D'Amatu in njegovi soprogi je najverjetneje preživel najlepše in najbolj brezskrbno obdobje svojega življenja. Izkušeni boksarski strokovnjak je iz njega ustvarjal šampiona, skrbel za njegovo šolanje in mu dal, česar nikoli do takrat ni imel - družinsko toplino.

Toda njegovo zasebno življenje se je kmalu začelo rušiti s hitrostjo, s katero se je tudi prebijal proti vrhu težke kategorije.

D'Amato je umrl leta 1985 in torej ni dočakal, da bi njegov ljubljeni varovanec postal svetovni prvak. Njegovo vlogo sta prevzela Jacobs in Cayton, ki sta ga leto dni pozneje popeljala do naslova svetovnega prvaka v težki kategoriji. Bil je na vrhuncu slave, mediji so ga oboževali, spoštovanja vredni nasprotniki pa so padali kot domine - Berbick, Thomas, Tucker, Holmes, Spinks ...

Tri leta po D'Amatovi smrti pa je za levkemijo umrl še Jacobs in tako je 22-letni Mike v zelo kratkem časovnem obdobju ostal brez dveh glavnih opor v življenju.

Seriji osebnih izgub ni bilo videti konca, saj je kmalu zatem, leta 1991, za posledicami srčnega infarkta umrla tudi njegova 25-letna sestra Denise, edina družinska članica, s katero je razvil tesen odnos. S pet let starejšim bratom Rodneyjem, medicinskim tehnikom v neki losangeleški bolnišnici, se je namreč videval le občasno.

Milijoni dolarjev, ki jih je zaslužil z zmagami v ringu, so med drugim pritegnili tudi dve osebi, ki sta bili - kot se je izkazalo pozneje - usodni zanj.

Promotor Don King je v mladem prvaku takoj zavohal dober zaslužek, zato ga je z obljubami pridobil na svojo stran. Uspelo mu je celo razveljaviti njegovo pogodbo z Jacobsovo vdovo in Caytonom, in sicer s pojasnilom, da Tysonu pri podpisu pogodbe niso povedali, da je Jacobs hudo bolan. Po Kingovem nagovarjanju je Tyson odpustil tudi Rooneyja, kar je pomenilo dokončni konec življenja, kakršnega mu je začrtal in tudi ustvaril pokojni D'Amato.

Druga hijena je bila hollywoodska zvezdica Robin Givens oziroma njena ambiciozna in pohlepna mama. Po le nekaj tednih poznanstva se je Tyson poročil s to povprečno igralko in krenil po napačni poti. V nesrečnem zakonu z žensko, ki je iskreno ljubila le njegov denar, je vztrajal le nekaj več kot leto dni.

Temačna stran njegovega zasebnega življenja je bila dokončno razkrita med televizijskim intervjujem, ki ga je - skupaj s tedanjo soprogo Robin - dal novinarki ABC Barbari Walters, in sicer v svojem domu.

Robin, ki je sedela ob Miku, je v kamero povedala, da se je njeno življenje s slavnim boksarjem zaradi njegove manično-depresivne narave spremenilo v mučenje in pekel. Tyson je pozneje izjavil, da mu še vedno ni jasno, kako se je takrat zadržal, da je ni zadavil z golimi rokami. Nam pa še vedno ni jasno, kako se mu je uspelo zadržati leta 1989, ko je Robin zalotil sredi 'akcije' z igralcem Bradom Pittom.

Najprej se je pisalo, da ju je presenetil v svoji postelji, prav letos pa je mišičnjak pojasnil, da je bil kraj dogodka v resnici avto.

"Bila sta v njenem avtu in vedel sem, da je njen, ker sem ga jaz plačal. Zdelo se mi je, da je z njo prijateljica, a bolj sem se približeval, bolj sem dojemal, da gre za moškega, ki ga oralno zadovoljuje. Brad je bil prav gotovo pod vplivom trave ali alkohola, saj ni imel pojma, da prihajam, ni me videl," je neprijetno epizodo še enkrat podoživel Tyson, ki je, izgubljen in razočaran, doživel poraz tudi na edinem mestu, na katerem se je počutil dobro - v boksarskem ringu.

Februarja 1990 mu je Buster Douglas odvzel vse naslove, Don King pa mu je dolga leta prikrival zaslužek. To so bili udarci, po katerih si nikoli ni opomogel, s posilstvom manekenke Desiree Washington pa se je julija 1991 dokončno vrnil na pot, s katere ga je s težko muko spravil D'Amato.

Resnici na ljubo je treba poudariti, da ni bil obsojen za posilstvo, ampak za spolni napad na omenjeno dekle v hotelski sobi v Indianapolisu. Toda posledica je bila ista - dobil je šest let zaporne kazni. Iz zapora so ga spustili marca 1995, ko je odslužil le nekaj več kot tri leta kazni.

Čeprav je hitro spet postal svetovni prvak, mu nikoli več ni uspelo povrniti si nekdanjih boksarskih veščin, incidenti v ringu in zunaj njega pa so postali del njegovega vsakdanjika.

Svetovno javnost je šokiral junija 1997, med drugim dvobojem proti Evanderju Holyfieldu. Povsem obupan in živčen zaradi lastne nemoči je svojemu tekmecu odgriznil delček ušesa in ga z gnusom izpljunil na tla. Sodnik Mills Lane ga je seveda nemudoma diskvalificiral, pozneje pa so mu naložili še denarno kazen tri milijone dolarjev in enoletni suspenz.

Vsi njegovi poznejši dvoboji so bili - kot priznava sam - 'prostitucija'. Drago je namreč prodajal svoje slavno ime in tisto, kar je preostalo od njegovega boksarskega znanja. Včasih je sicer požel kakšen uspeh, na primer februarja 2003, ko je v 49 sekundah nokavtiral Clifforda Ettiena, v glavnem pa se je le sramotil.

Njegovo boksarsko kariero je junija 2002 v Memfisu pokopal Lennox Lewis, tedaj najboljši boksar na svetu. Leto dni starejši Lewis ga je sedem rund 'kaznoval' za vse njegove napake, v osmi pa ga je še nokavtiral. V ring je nazadnje stopil 11. junija 2005, ko je spet šokiral svet, saj se je pred začetkom sedme runde dvoboja, v katerem je bil njegov nasprotnik irski težkokategornik Kevin McBride, predal!

Ostala je le še senca

Takrat je bil le še zares bleda senca boksarja, ki je 22. novembra 1986, ko je bil star komaj 20 let in je v drugi rundi nokavtiral Jamajčana Trevorja Berbicka, postal najmlajši svetovni prvak v težki kategoriji.

"Na dan, ko sem postal svetovni prvak, sem bil pijan in zadet," opisuje najbrž edino stvar, ki se je spominja z dvoboja v Las Vegasu.

V naslednjih štirih letih je pokoril težko kategorijo in osvojil vse tri globalno cenjene svetovne naslove. Čeprav se s svojo telesno konstitucijo - 'skromnih' 182 centimetrov in 'le' 100 kilogrami - ni skladal s stereotipi o vrhunskem težkokategorniku, je telesne pomanjkljivosti nadoknadil z do takrat še nikoli videno agresivnostjo in zastrašujočo močjo udarca.

Njegovi napadi so mejili na sovraštvo, kar je pri njegovih nasprotnikih izzvalo nenaraven strah in jim uničevalo kariere.

Številni menijo, da je bila zmaga proti do takrat neporaženemu Michaelu Spinksu vrhunec njegovega boksarskega znanja. Spinks je bil popolno nasprotje Tysona - visok, vitek, po mnenju mnogih žensk tudi čeden, ljubljenec naroda in olimpijski zmagovalec. Morda je prav zato tudi tako 'nastradal'. Udarce deset let mlajšega šampiona je zdržal le 91 sekund.

Po tem junijskem večeru leta 1988 v Atlantic Cityju Spinks nikoli več ni stopil v ring. Do februarja 1990, ko v nesrečnem tokijskem dvoboju proti Busterju Douglasu ni izgubil samo naslovov, ampak tudi del svoje karizme, je bilo Tysonovo življenje že v razsulu. Poleg tega je prvič srečal tekmeca, ki se ga ni bal.

Douglasova zmaga je bila na stavnicah vredna 42 dolarjev na vloženi dolar, saj nihče ni niti v sanjah pomislil, da se bo dvoboj končal tako presenetljivo oziroma že kar šokantno. Tyson je s svojim najmočnejšim orožjem, aperkatom, v osmi rundi sicer podrl svojega nasprotnika, ki pa je kmalu prišel k sebi in po 35 sekundah borbe v deseti rundi postal prvi človek, ki je nokavtiral Mika Tysona. Sodnik Octavio Meyran je odštel do deset in zaključil eno največjih presenečenj v moderni športni zgodovini.

Mike Tyson danes živi v Las Vegasu, le nekaj kilometrov od dvoran, v katerih je pisal boksarsko zgodovino.

Z različnimi ženskami je spočel kar osem otrok, a je eden od njih, hčerkica Exodus, žal že med pokojnimi, saj se je leta 2009, pri komaj štirih letih, zadušila v domu svoje mame.

S prvo soprogo Robin Givens, s katero je bil poročen od 7. februarja 1988 do 14. februarja 1989, nima otrok, Monica Turner, njegova soproga med letoma 1997 in 2003, mu je povila dva, Rayno in Amirja, z Lakiho 'Kiki' Spicer, s katero je v zakonske vode zaplaval junija 2009, pa je dobil hčerko Milan in sina Morocca.

Rezultati njegovih zunajzakonskih zvez so poleg pokojne Exodus še Mikey in D'Amato, rojena leta 1990, in Miguel, rojen leta 2002.

Nekdanji šampion, ki je imel tudi kar nekaj težav z odvisnostjo od alkohola in mamil, natančneje kokaina, in so mu diagnosticirali bipolarno motnjo, je pred dobrimi tremi leti izjavil, da je zdaj prisiljen živeti 'od plače do plače'.

"Sem povsem obubožan. Imam pa čudovito življenje in čudovito ženo, ki skrbi zame. Res sem povsem brez ficka, a se odlično zabavam. To, da sem izgubil ves denar, se je kar zgodilo. Toda kljub temu sem zelo hvaležen. Ne zaslužim si žene, kakršno imam, ne zaslužim si otrok, ki jih imam, a jih pač imam, in za to sem zelo hvaležen."

V intervjuju, ki ga je dal marca 2011 priljubljeni voditeljici Ellen DeGeneres, pa je izjavil, da je v zadnjih letih precej spremenil svoje življenje, med drugim je zdaj trezen in 'čist', poleg tega pa je postal vegan.

To, kar se mu je dogajalo v zadnjih letih, pa bi lahko opisali s preprostimi besedami, da se je Mike z ulice vrnil na ulico.

Nikoli se ni pretvarjal, da je drugačen, in ni se bal biti tisto, kar v resnici je - fant z ulice. Hkrati pa je zelo predan in topel do ljudi, ki jih ima rad in jih ceni. In morda je prav to tudi najpomembneje.

Napisal Tim Jeras, fotografije: Red Dot in Rex Features

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?