Za tiste pravega, ki, rahlo zaprašen, že nestrpno čaka prvi spomladanski izlet.
Kaj pa vi? Se vam je čez zimo na pljučne mehurčke usedlo skoraj za milimeter prahu, na mišice pa toliko maščobe, da bi lahko brez hrane preživeli vsaj še dva meseca sibirskega mraza?
Reci aaaa
Kot so nam govorili v šoli, da je zvezek ogledalo učenca, in pozneje v življenju za marsikatero stvar, da je ogledalo človeka (čeprav tudi drži, da obleka še ne naredi človeka), tako tudi kolo hitro izda svojega lastnika. Če ste ga pred zimo »pozabili« pregledati in podmazati, je zdaj skrajni čas.
Enako velja tudi za dele, ki bi jih že lani morali zamenjati - kupite in namestite jih še pred prvo vožnjo. Pomembno je, da pregledate »vitalne« dele kolesa, ki poleg vaše volje in pripravljenosti, najbolj vplivajo na zadovoljstvo pri kolesarjenju (zahtevnejše posege pa naj opravijo na servisu):
- zavore (gumice, ploščice)
- menjalnik
- zobnike
- verigo
- gume
- druge gibljive dele na kolesu
Ko uredite kolo, se nekoliko posvetite še njegovemu motorju - sebi. Približno ocenite oziroma, če imate zapisano, preverite, koliko ste prekolesarili lansko leto, in naredite okvirni načrt za letošnje.
Upoštevajte svoje želje, cilje in sposobnosti ter temu prilagodite »treninge«. Ne glede na to, koliko kilometrov, vzponov in spustov nameravate letos prevoziti, odpeljite prve ture z zmernim tempom.
Izkušeni za začetek svetujejo predvsem nabiranje kilometrov (ustvarjanje t. i. baze), kar pomeni vsaj deset pretežno ravninskih voženj po dve do tri ure za rekreativce oziroma kakšna več za bolj resno zagnane. In še nekaj so namignili: garanje se resda obrestuje z dobrimi rezultati, a ti so še boljši, če si privoščite tudi počitek.
Z aktivnim počitkom (npr. zmeren tek ali plavanje) bo iz utrujenih mišic tudi hitreje odplavala mlečna kislina, ki je vzrok za nadležne bolečine v mišicah - »muskelfiber«.
Zdaj pa hop na kolo
Ne, ne še! Vzemite si še toliko časa, da na tančno preučite, kam se sploh odpravljate. Ture vedno izbirajte glede na svoje sposobnosti, primerne pa naj bodo tudi za kolo, na katerem se boste prevažali.
V kolesarskih in gorskokolesarskih vodnikih so izleti podrobno opisani in vsebujejo tudi podatke o dolžini in zahtevnosti (konfiguracija terena, vrste poti, težavnost spusta) ter o višinski razliki med izhodiščem in najvišjo točko.
Kadar se odločite za »cestni« izlet oziroma turo, izberite manj prometne ceste in se izogibajte vedno živahnim magistralkam. Gotovo vam ni do osvinčenih pljuč niti do občutka, da vas hoče vsak avtomobil zriniti s ceste.
Asfaltirane ceste v višje ležečih krajih pogosto preidejo v makadamske, zato resnično ni odveč, da karto poti naštudirate že doma in »popravite« smer v prid gumam na vašem kolesu. Na vam neznanih ali gorskih turah, ki so še bolj nepredvidljive, pa imejte zemljevid vedno s seboj.
S preverjanjem pa še nismo gotovi! Vreme nam lahko izlet kaj hitro zasuka po svojih muhah, zato le gledanje v oblake ali zvezde ni dovolj. Vremenske napovedi, ki so v zadnjih letih precej natančne in zanesljive (pa vendar od časa do časa še vedno udarijo mimo), vam bodo v pomoč, da boste izbrali primerna oblačila in kraje.
Ker smo ljudje družabna bitja, je tudi kolesarjenje dosti zabavnejše v paru ali manjši skupini. In hkrati varnejše, saj vam ob morebitni nesreči ali okvari sredi neobljudenega kolovoza lahko takoj nekdo priskoči na pomoč. Če se že odpravite sami, vzemite s seboj mobilni telefon. Pa ne zato, da si boste s klepetanjem krajšali čas, ko se boste naveličali samote, temveč da boste ob morebitnih težavah lahko priklicali pomoč.
Pred odhodom obvestite domače, kam se odpravljate, da jim ne boste povzročili nepotrebnih skrbi oziroma da boste sebi olajšali tegobe (ob morebitni hujši nesreči).
Ne pozabite
Največje težave pri oblačenju nam povzročajo spremenljivo vreme in temperature v prehodnem obdobju spomladi in jeseni. Staro pravilo, da se spomladi ne smemo prehitro sleči, jeseni pa ne prehitro obleči, še posebej velja za kolesarje.
Telo smo čez zimo navadili na toploto, ki jo dajejo večslojna oblačila, zato ga ne smemo ob prvih toplih žarkih nenadoma izpostaviti do golega. Če boste že ob prvih otoplitvah kolesarili v kratkih hlačah in majici, boste morda razkazovali potemnelo kožo kakšen mesec preje kot sodelavci, bolj verjetno pa je, da boste naslednje, še toplejše tedne preležali doma.
Zato za zdaj kar obdržite dolge hlače in majice, proti vetru, ki je še vedno hladen, pa odlično ščiti vetrovka ali vsaj brezrokavnik iz windstopperja.
Zdaj pa še k nahrbtniku, ki vam bo med krajšo vožnjo po soseski bolj v napoto kot v korist, na turah pa brez njega, predvsem pa njegove vsebine, ne gre. Presodite, kaj najbolj potrebujete, da ne boste s seboj nosili preveč. V nahrbtnik vsekakor sodijo:
- rezervna zračnica,
- paket za krpanje zračnic,
- snemalki za snemanje gum,
- tlačilka,
- mobilni telefon,
- manjši zavoj prve pomoči (povoj, obliđi, bivacin),
- oblačila proti mrazu in za preobleči,
- orodje, kot so ključi inbus in manjši izvijač (še boljši pa je komplet univerzalnega orodja, ki vsebuje vse potrebno)
- ter, seveda, pijača.
Zaradi nižjih temperatur žeje ne zaznamo tako hitro kot v poletni vročini, zato moramo toliko bolj zavestno skrbeti za primerno hidracijo telesa. Med aktivnostjo s potenjem izgubljamo iz telesa vodo in minerale ter porabljamo zaloge ogljikovih hidratov.
Vse te primanjkljaje najbolj optimalno nadomeščamo s pijačami, v katerih ni preveč sladkorja, kajti večje količine slednjega upočasnjujejo absorpcijo vode iz črevesja v kri.
Zato sadne sokove (jabolčni in pomarančni imata tudi ugodno mineralno sestavo) razredčite v razmerju 1 : 1 z navadno vodo ali mineralno, če ste v večjih skrbeh za izgubljene minerale. Izotonične pijače so zasnovane tako, da voda in hranila lahko kar najhitreje prehajajo v kri. Izberite take, ki ne vsebujejo preveč saharoze in so najbolj pogodu vašemu želodcu.
Čeprav nameravate poganjati tri ure in več, si privoščite prve požirke že po prvih 30 minutah kolesarjenja in nato v enakomernih presledkih, saj se boste tako najučinkoviteje borili proti dehidraciji in izčrpanosti.
S seboj vzemite tudi energijske ploščice in suho sadje (marelice, slive), naravni koncentrat ogljikovih hidratov in nekaterih mineralov.
Tako, opremili ste se, zdaj pa se še zaščitite. Brez čelade na glavi se ne odpravljajte na noben kolesarski izlet, z rokami v rokavicah pa vam krmilo v kritičnih trenutkih ne bo ušlo izpod nadzora.
Zadnji plati pa ste verjetno že po prvih daljših turah priskrbeli primerne kolesarske hlače z všito mehko antibakterijsko blazinico. Še nasvet za tiste, ki jih boste oblekli prvič: kolesarske hlače se nosijo brez spodnjic, saj so te z robovi in s šivi samo v napoto.
Do starta z vlakom
Do nekaterih izhodišč za ture včasih pridete lažje z vlakom kot z avtom. Pri Slovenskih železnicah opozarjajo, da morate svoj izlet prijaviti na odhodni železniški postaji vsaj osem dni prej, kadar vas je v skupini več kot deset kolesarjev.
S kolesom vas ne bodo vzeli prav na vsak vlak: prevoz je mogoč na vlakih InterCity, regionalnih in mednarodnih vlakih v službeno-prtljažnih vagonih, v službenih oddelkih dizelmotornih potniških vlakov (do 10 koles) in službenih oddelkih elektromotornih potniških vlakov (do 20 koles) ter na avtovlaku, ki vozi med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči (ter nasprotno). Na vlake ICS, EuroCity in druge, ki nimajo službenega vagona, pa vam z biciklom ni dovoljeno.
Mojca Jamnik
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?