Študentka kineziologije na Fakulteti za šport v Ljubljani Daša Grm, slovenska prvakinja v umetnostnem drsanju pri 25 letih, želi nadaljevati kariero vsaj do leta 2018, ko se bo poskusila kvalificirati na olimpijske igre v Pjongčangu.
Svoje izkušnje, spoznanja in znanje prenaša na mlajše v Drsalnem klubu Celje.
Kaj vas je pripeljalo do drsanja?
Daša: V vrtcu smo imeli tečaj drsanja, kjer so me videli in povabili v Drsalni klub Celje. Takoj sem bila za to in začela vsak dan drsati. Bila sem zagnana, tako mi je vsaj razlagala mami, ker se tega več ne spomnim. Imela sem tudi kakšno krizo, bila pa sem tudi dovolj dobra ter imela uspehe na tekmah, kar me je vleklo naprej. Tudi v srednji šoli sem v tretjem in četrtem letniku imela krizo, pa je bilo enako. Razmišljala sem, kaj bi naredila katera druga, da bi bila tako dobra, kot sem jaz, in zakaj bi vse skupaj vrgla stran.
Je drsanje res tako lahkoten šport, kot deluje na televizijskih prenosih?
Daša: Drsanje je zelo rizičen šport, ker mora delovati, kot da vse delaš z lahkoto, čeprav je zelo naporno. Recimo pred skokom se moraš zbrati, imeti fizično moč za skok, dovolj kondicije. Drsanje je kot ples, je izražanje. Vpletenih pa je tudi nekaj tehničnih elementov.
Saj ti je v veselje, ampak za tem je veliko kondicijskih priprav, pa ne le na ledu, temveč tudi na suhem. Je kar garanje za tiste štiri minute, na ledu pa je, kot bi štiri minute ves čas menjaval tempo iz šprinta v počasni tek in obratno, saj moraš za skoke biti eksploziven. Zdržati je treba do konca, se v pravem času odriniti in zavrteti.
Kaj pa obvladovanje drsalk?
Daša: Rezilo, na katerem drsamo, je res tanko, treba je držati težišče na pravem delu rezila, ker je ovalno. Drsalci zelo dobro čutimo, kdaj smo na sprednjem in kdaj na zadnjem delu rezila. Gre za malenkosti, saj moraš v tisočinki sekunde narediti popolno dispozicijo. Zato je tudi potrebno toliko treninga in dela.
V Sloveniji se nam pozna, da nimamo toliko ledu in treningov, saj pozneje pridemo do stabilnih skokov. To velja vsaj zame. Drži, da je veliko v glavi, vseeno pa nisem imela dovolj treningov. Zdaj, ko je za mano več treningov, mi gre bolje. Z leti pa je le težje delati, čeprav se počutim pripravljeno, kot še nisem bila nikoli, in da še lahko napredujem, ne glede na to, da sem stara 25 let, sploh glede na Rusinje, ki pri 15, 16 letih osvajajo evropska in svetovna prvenstva, saj imajo za sabo ure in ure ledu. Zato pa še treniram in tekmujem, ker vsako leto samo sebe prese¬nečam s tem, kaj vse mi telo še dopušča, da lahko delam.
Trenirate vsak dan?
Daša: Dvakrat, trikrat na dan. Ravno sem bila v Italiji na pripravah, kjer sem bila trikrat na dan na ledu, kar je huje kot kondicijski trening. Nekateri trenirajo celo leto tako, kar se pozna. Sama nikoli nisem toliko trenirala, sploh nisem vedela, da moje telo dopušča toliko treninga. Prideš tja in te potegne, ker vsi delajo. Tudi trenerju sem povedala, da bi rada več trenirala.
Ste si zadali nov cilj?
Daša: Prvič v življenju vem, kaj hočem. Želim vsak trening izkoristiti, dati vse od sebe. Prav škoda mi je treninga, da ga vržem stran, res se želim pripraviti. Skrbim, da se naspim, grem tudi ob devetih na spanje, da lahko grem na trening zjutraj ob šestih, imam tudi nutricionistko ... Prav tako rada spodbujam mlajše drsalce.
Delate z mlajšimi?
Daša: Sestavljam jim programe, pomagam klubu in vidim, da razmišljajo podobno kot jaz v njihovih letih. Poskušam jih motivirati. Govorim jim, da čas, ki ga preživijo na treningih, izkoristijo. Bila sem ista. Navadila sem se, da se tudi z utrujeni¬mi nogami potrudim in skačem.
Kako pa je z osebnim življenjem ob vseh treningih?
Daša: Še vedno imam energijo, da grem na pijačo, lahko si kljub trem treningom na ledu narediš tako, da ti je v redu in bolj izkoristiš proste dneve, ko se res odklopiš.
Kaj je tako mikavnega pri drsanju?
Daša: Zdaj bi rekla, da ples, s katerim se izražaš. S tem ljudem poveš, kdo si. Nimam težav pokazati čustev na ledu, se smejati. Navajena sem, da glasbo doživim in se izražam z gibi, kar mi je v užitek. Sodelujem pri izboru glasbe in tudi pri koreografiji povem, kaj mi je všeč.
Kakšna je pot do OI?
Daša: Le ena kvalifikacijska tekma, in to je svetovno prvenstvo, za katero imam pogoje. Se pravi, da dosegam določeno število tehničnih elementov, da sploh lahko grem na svetovno prvenstvo, kar sem že dosegla lani.
Kaj se mora zgoditi na svetovnem prvenstvu, da greste naprej na OI?
Daša: Odvisno od kvote tekmovalcev večjih držav. Na prejšnjem svetovnem prvenstvu je bilo najmanj 20. ali 21. mesto, ki te popelje na OI. Septembra pa je še ena tekma s katere jih gre le prvih šest na OI. Teh se udeleži le 30 drsalk. Pred dvema letoma sem bila 18. na svetovnem prvenstvu, pravzaprav so se mi takrat odprle oči, da marsikaj zmorem in letos grem na vse ali nič.
Ste se začeli zavedati, da je rezultat odvisen od vaše zavzetosti?
Daša: Stalno sem razmišljala, da se s treniranjem nečemu odpovedujem, navsezadnje pa ti vse skupaj prinese nekakšne užitke, nagrade, zadovoljstvo, sploh po uspehu. Treniram, da se uvrstim na OI in komaj čakam, da se začne sezona, tekmovanja.
Kako bi opisali umetnostno drsanje?
Daša: Umetnostno drsanje je zelo zanimiv šport. Nekateri zelo radi skačejo in bi cele dneve samo skakali, drugi radi plešejo, treba pa je združiti oboje. Ravno to poskušam pri mlajših s tem, ko jim delam programe, da malo bolj vložijo svojo energijo in zanje, ne gre le na to, da izvajajo program, ki ga morajo speljati. Umetnostno drsanje je nekaj, kar ne zmore vsak, je pa zelo dober občutek, če ti uspe. Že od nekdaj so mi govorili, da so moji skoki videti lahkotno, kar se mi je zdelo dobro. Pred dvema letoma pa sem se zavedala, da lahko napredujem pri koreografiji, in se bolj poglobila. Zdaj bolj uživam v drsanju. Umetnostno drsanje je zelo lepo videti, kar tudi želim pokazati, v tem namreč uživam. Čar drsanja je ravno v tem, da ko ljudje gledajo, rečejo: "Vauu, to pa je."
Tekst: Suzana Golubov. Foto: Helena Kermelj, osebni arhiv. Intervju je bil objavljen v reviji Lisa.
Že imate novo Liso?
Nova številka, v kateri tokrat tudi priloga Sodobna mama, v prodaji od 22. septembra 2016!
V njej lahko med drugim preberete:
Intervju: Zala Đurić Ribič - Življenje v New Yorku, film Nika in avdicije. Urša Mravlje (Aromatica) - Obžaluješ lahko le, če nisi poskusil.- Ali veste, kdo so vaši pravi prijatelji?
- Strokovnjakinja za partnerske odnose: Ne zgolj pričakovati, povejte!
- 7 namigov za sončno dobro voljo
- Finance: Smo sedemčlanska družina, ki bi želela dokončati hišo
- Tri najboljše enodnevne diete
- Zdrava prehrana: Rakitovec - plodovi s posebno močjo
- Najboljša domača zdravila za trden spanec
- Vsestranski timijan ali materina dušica
- Za tekače, ki želijo vedeti vse o maratonu + Maratonci o tem, zakaj tečejo
+ Moda: Krila za vsako postavo, šali in prehodne jakne.
+ Slastni recepti, ki se jim ne boste mogli upreti: Bučke za prave uživače, sočni kotleti s slastnimi omakami, hruške ...
Sledite Lisi tudi na Facebooku.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?