5 manj znanih planinskih destinacij vrednih obiska + ZEMLJEVID

12. 7. 2019
Deli
5 manj znanih planinskih destinacij vrednih obiska + ZEMLJEVID (foto: Profimedia)
Profimedia

V Sloveniji je več kot 10 tisoč označenih in urejenih pohodnih poti, a vse niso enako obiskane. Vsi poznamo tiste najbolj znane, tokrat pa smo poiskali nekaj nadvse zanimivih, a manj znanih destinacij. Ste na kateri že bili?

Slovenija je resnično planinska dežela, saj meri dobrih 20 tisoč kvadratnih kilometrov površine, po njej pa je speljanih skoraj 10 tisoč kilometrov označenih poti. Kot zanimivost, visokogorje alpskega sveta ter hribovje in gričevje prekrivajo kar 70 odstotkov slovenskega ozemlja.

Da pa ne boste ves čas hodili le na že znane destinacije, smo pripravili nekaj zanimivih, a manj znanih destinacij.

 

Julijske Alpe: Debela peč

Debela peč je travnat vrh, s katerega lahko uživate v razgledu na Triglavsko pogorje, Pokljuko, Bohinjske gore, na vzhodu pa v lepem vremenu na Karavanke in za njimi Kamniške Alpe. Na Debelo peč se boste najlaže povzpeli s Pokljuke, kjer nanjo vodita markirani poti s planin Lipanca in Klek.
Višina: 2014 m
Dolžina poti: skupno približno 4 ure

Posavsko hribovje: Čreta z Vranskega

Čreta pri Kokarjah je vrh v grebenu, ki povezuje Dobroveljsko planoto z Menino planino in tako ločuje Vransko od Zgornje Savinjske doline. Na vrhu je planinski dom ter čudovit pašniki, z vrha pa je lep razgled na Nazarje, Mozirje in okoliške hribe ter Kamniške Alpe v ozadju. Na Čreto se po dveh poteh lahko povzpnete z Vranskega, Letuša ali Braslovč.
Višina: 870 m
Dolžina poti: skupno 3 do 4 ure

Pohorje: Sveti Anton na Pohorju

Južno od Vuhreda, na enem od stranskih grebenov Pohorja, stoji cerkev sv. Antona, ki je vrhu in bližnjemu zaselku dala tudi ime. Razgledi okoli cerkve so prečudoviti. Na jugu se dviguje glavni greben Pohorja, ki tam doseže največjo višino, na zahodu pa lahko v lepem vremenu v daljavi opazite Uršljo goro, Peco in Raduho, vse okoli vas pa so razgibana pobočja Pohorja in sosednjega Kozjaka. Do Svetega Antona se lahko povzpnete po markiranih poteh iz Vuhreda ali od Svetega Primoža, nanj pa vodi tudi množica nemarkiranih poti in kolovozov.
Višina: 854 m
Dolžina poti: skupno približno 4 ure

Posavje: Sv. Vid nad Čatežem

Čatež je zaselek ob magistralni cesti Ljubljana – Novo Mesto – Zagreb, stisnjen med Savo in pobočja Šentviške gore. Večinoma ga poznamo le zaradi bližnjih Term Čatež. Na razglednem vrhu Šentviške gore nad Čatežem kraljuje cerkvica sv. Vida, do katere se lahko povzpnemo v manj kot eni uri, izlet pa lahko nadaljujemo še v prijazno, vinogradov polno dolino Globočca. Do cerkve sv. Vida se povzpnemo izpred motela v Čatežu, tik ob magistralni cesti Ljubljana – Zagreb.
Višina: 386 m
Dolžina poti: skupno približno 2 uri

Notranjska: Sv. Lovrenc nad Postojno

Sv. Lovrenc je najvišji vrh kraškega hribovja, ki na severni strani obdaja Postojnsko kotlino. Zaradi bližine Postojne je priljubljena točka za nedeljske izlete, z vrha pa boste imeli čudovit pogled na celotno Postojnsko kotlino in Nanos. Na sv. Lovrenc lahko pridemo iz Gorenja ali iz Studena – oba kraja sta od Postojne oddaljena slabih 15 minut vožnje.
Višina: 1019 m
Dolžina poti: skupno približno 2 uri

Kupite Planinsko srečko in pomagajte obnoviti slovenske planinske poti in koče

Planinska srečka je produkt partnerstva med Planinsko zvezo Slovenije, ki je največja športna zveza pri nas, in Športne loterije. Namen Planinske srečke kot del družbeno odgovornega delovanja obeh partnerjev je zbrati sredstva za obnovo slovenskih planinskih poti in koč. Planinsko srečko kupite na vseh prodajnih mestih Športne loterije, na spletni strani www.e-stave.com in v Planinski trgovini PZS. Cena srečke je 1 evro.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"