Evropska pešpot E7 je dolga približno pet tisoč kilometrov. Poteka od Atlantika do južne Madžarske. Gre tudi čez Slovenijo, in sicer od mejnega prehoda Robič na slovensko- italijanski meji do slovensko-madžarske meje pri Hodažu.
Pot je solidno označena in vzdrževana. Vseeno se pa je treba pripraviti na kakšne slabše označene predele. Pot je izredno lepa in speljana po nezahtevnih predelih. Zahtevna na poti pa je razdalja, saj slovenski del E7 meri kar 600 km in ima 42 kontrolnih točk z žigi. Zato je pot priporočljivo prehoditi v več etapah.
Pot poteka po Tolminskem hribovju, prek Črnega Vrha, Blegoša, Starega vrha in Lubnika do Škofje Loke. Nato zavije na Tošč in mimo Vrhnike proti Bistri. Nato do Predgozda v vas Mačkovec, kjer seka E6. Pa skozi Velike Lašče prek Suhe krajine do izvira Krke in do Žužemberka in Dolenjskih Toplic. Nadaljuje se čez Radoho in Vahto prek Gospodične na Trdinov vrh. Od tam pa mimo kartuzije Pleterje do Kostanjevice na Krki. Mimo Krškega do Bistrice ob Sotli.
Priporočila za pohodnike, ki se odpravijo na E6 in ali E7:
? Poti sta označeni z enotno markacijo, ki je rumeno-rdeča. Vendar bodite pazljivi! Pot lahko prečijo tudi druge označene poti. Upoštevajte smer, ki jo označuje rdečerumena markacija. V Sloveniji se obe poti srečata v vasi Mačkovec. Za pohodnika, ki je že prehodil eno celotno pot, je ta točka posebnega pomena.
- Kupite vodnik po izbrani evropski pešpoti. Pozanimajte se, ali obstaja kakšna dodatna novejša publikacija, ki upošteva morebitne manjše spremembe trase in druge pomembne napotke (prenočišča, gostišča, trgovine . . ).
- S seboj vzemite geografsko karto. Merilo naj bo vsaj 1 : 50. 000, kar vam bo omogočalo lažje spremljanje poti. V ta namen lahko kupite karte, ki pokrivajo traso, lahko pa si pomagate tudi z Atlasom Slovenije. Kopirajte tiste strani, po katerih poteka trasa.
- Sodobna tehnologija nam omogoča še bolj natančno določanje lokacije. Pomagate si lahko z GPS-napravami, s katerimi lahko izredno natančno določite lokacijo in nadaljevanje poti.
- Kadar ste v dvomih, kje nadaljevati, ker se označenost za krajši čas prekine, povprašajte o pravi smeri domačine. Pravilno vas bodo usmerili.
- S seboj imejte vedno zadosti tekočine in hrane. Pot sicer neprestano poteka mimo krajev ali naselij, a kljub temu občasno zavije na neposeljene predele. Saj si ne želite, da vam prav tam zmanjka osvežilne pijače?
- Natančno si zastavite etapne cilje. Načrtujete postanke in si organizirajte spanje. Cilje načrtujete tako, da se končajo v večjih krajih, od koder je solidna povezava z javnim transportom (vlak, avtobus).
- S seboj imejte polno opremljen nahrbtnik z izbranimi oblačili. Obutev naj bo pohodniška. Težki gorski čevlji niso potrebni, a tudi navadne športne copate ne bodo zadostovale. Kljub poletni sezoni ne pozabite na topla oblačila ter zaščitna oblačila za veter in dež.
- V nahrbtnik spada tudi prva pomoč, baterijska svetilka in mobilni telefon.
- Dogovorite se s prijatelji ali sorodniki, da vas ob morebitnih težavah pridejo iskat. Nekateri kraji so namreč oddaljeni od javnega prevoza. Tako je potrebno morebitno pomoč poiskati pri domačinih, udobneje pa je seveda, če vas nekdo ob etapni prekinitvi lahko pride iskat.
- Pot naj nam bo v veselje. Narobe bi bilo, da se nam zaradi površnega in slabega načrtovanja odtisne v slab spomin.
Mateja Čelan
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?