Privoščite si sprehod po čudovitih kotičkih Slovenije. Za vas smo zbrali nekaj najlepših pohodniških tematskih poti.
Čez Most po modrost – Most na Soči
Kulturnozgodovinska pot nas popelje skozi tri tisočletja Mosta na Soči. Pot se začne v centru ob informacijskem terminalu in teče skozi naselje, mimo 22 urejenih točk, opremljenih z informativnimi panoji in nišami z replikami arheoloških najdb.
Arheologi so tu skupaj izkopali približno sedem tisoč grobov in več antičnih stavb, zaradi česar velja kraj za eno od najpomembnejših arheoloških najdišč pri nas.
Jesenkova pot – Rožnik, Ljubljana
Jesenkova pot je tri kilometre dolga učna pot na ljubljanskem Rožniku, imenovana po slovenskem botaniku Franu Jesenku.
Ob njej so zasajene domače in eksotične vrste dreves, ki so označene s slovenskimi in latinskimi imeni (iva, bukev, gorski javor, beli jesen, robinija, rdeči javor, rdeči hrast, breza, omorika – Pančičeva smreka, zelena duglazija, kalifornijska libocedra ...).
Začne se v Tivoliju ob Poti pod turnom, in poteka po pobočju Rožnika, za hotelom Bellevue in konča pri Galeriji Tivoli.
Pot v deželo škratov, Kmetija Grobelnik, Slovenj Gradec
Nezahtevna šest kilometrov dolga Pot v deželo škratov povezuje preteklost s sedanjostjo in opominja na bitja, ki so jih omenjali naši predniki.
Namenjena je obiskovalcem vseh starosti in je poučnega, družabnega ter sprostitvenega značaja.
V deželi škratov obiskovalce pozdravijo pravljična bitja, ki nas opazujejo iz drevesnih votlin, izza vej, skozi krošnje dreves. V žitni kašči živijo žitni škratki, gozdni v gozdarski bajti, perkmandeljc v rudniškem rovu. V svojem domu coprnica kuha čarobni napoj.
Gregorčičeva učna pot, vas Smast pri Kobaridu
Gregorčičeva učna pot je razdeljena na štiri dele in poteka v sklenjenem krogu v smeri urinega kazalca, izhodiščna točka pa je pred osnovno šolo v vasi Smast.
Najpomembnejši postanki na poti so ob cerkvi Svetega Duha na Libušnjem, pri Gregorčičevi rojstni hiši na Vrsnem in ob Gregorčičevem grobu pri Svetem Lovrencu.
Dolžina celotne poti je 11,5 kilometra. Če se odločite, da prehodite celotno pot, boste z vmesnimi postanki za hojo potrebovali štiri ure.
Naravoslovno-etnografska pot po Logarski dolini
Na peš poti po Logarski dolini se boste sami ali v skupini, v spremstvu izkušenega vodnika, ustavili na najzanimivejših točkah in izvedeli marsikaj o ledeniški dolini, gozdu, divjadi, pticah, življenju gozdarjev, oglarjenju ter drugih zanimivostih, ki pričajo o izjemni povezanosti ljudi in narave skozi stoletja.
Sprehod po prečudoviti naravi in malo ostrejši klimi traja približno od dve do tri ure. Celotna dolžina poti znaša sedem kilometrov in se zaključuje pri slapu Rinka.
Pot Pusti grad, Radovljica
Pot, ki je v celoti dolga slabih pet kilometrov (v eno smer), večinoma vodi skozi gozd.
Na informacijskih tablah so prikazane naravne znamenitosti – od izredno pestrih geoloških razmer, vode do bogatega rastlinskega in živalskega sveta. Prikaže tudi kulturno krajino z zgodovinsko pomembnim kulturnim spomenikom Pustim gradom.
Skozi gozdove in jase obiskovalce vodi sedem informacijskih točk, opremljenih z informacijskimi tablami, lesenimi mizami in klopmi.
Kosovelova učna pot
To je nezahtevna 7,5 kilometra dolga pot, po kateri je Srečko Kosovel hodil iz Sežane v Tomaj, ko se je vračal domov.
Izlet se začne v Sežani, pred poslopjem stare osnovne šole (Kosovelove rojstne hiše), kjer je danes postavljena tudi spominska plošča Srečka Kosovela. Odpravimo se mimo Polajevega stolpa, knjižnice in cerkve Sv. Martina proti vznožju hriba Tabor do razgledne točke, kjer zavijemo na most in prečkamo avtocesto.
Nato nas dobro označena pot vodi po kolovozu med vasmi Šmarje pri Sežani in Križ, dokler nas končno ne pripelje v tomajske vinograde in do končne točke, Kosovelove domačije.
Prlekija – pot po naravni dediščini, Ljutomer
Sprehodite se po svetu med Muro in Dravo, ki je izjemno bogat z naravno dediščino. Obe reki nudita življenjski prostor številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.
Domačini si ob krajinskem parku Jeruzalem in krajinskem parku Radgonsko-Kapelske gorice prizadevajo za ustanovitev regijskega parka Mura in krajinskega parka Središče ob Dravi.
Poplavni svet reke Mure je v Sloveniji območje z večjim številom vodnih, obvodnih in mokrotnih okolij. Ta so stoletja nastajala in se spreminjala z delovanjem reke, ki je svojo strugo ves čas prestavljala, medtem ko se je v opuščenih razbohotilo življenje v počasi tekočih in stoječih vodah.
Mrtvice so kot nalašč za življenje dvoživk, ptic in rastlin. Ob reki Muri je bilo doslej odkritih 200 vrst ptic, od tega je 110 gnezdilk.
Arheološka učna pot na Magdalenski gori, Grosuplje
Pot predstavlja izjemno zanimivo in bogato zgodovino območja, saj je eno od najpomembnejših in najbolje raziskanih arheoloških najdišč v Sloveniji.
Pot je dolga približno dva kilometra, na njej pa je osem informacijskih točk, ki predstavijo zgodovino izkopavanj ter najdb in nazorno opisujejo takratni način življenja in urejenost takratne naselbine.
Pot je speljana po urejenih gozdnih poteh, z vrha hriba pa se razprostira tudi čudovit pogled na Kamniške Alpe, Karavanke in vse do Triglava v Julijskih Alpah.
Rozkina gozdna učna pot Bolfenk, Razglednik, Pohorje
Dolžina krožne poti je tri kilometre. Pot nam približa bogastvo pohorskega gozda, njegovo rast, razvoj in pomen, hkrati pa nas tudi seznani z delom gozdarjev.
Pohorje je eno od najbolj naravnih območij Slovenije in tudi Srednje Evrope. Kot edino silikatno gorovje v Sloveniji je pomembno v geomorfološkem, hidrološkem, biološkem ter kulturnem krajinskem pogledu.
Fabianijeva pot
Fabianijeva pot je mreža urejenih sprehajalnih pešpoti, ki potekajo od Štanjela do Kobdilja. Pot je poimenovana po slovitem arhitektu Maksu Fabianiju. Označena je s smerokazi in vključuje kulturne in naravne znamenitosti, ki bogatijo Štanjel.
Del poti si je mogoče ogledati tudi v 30 minutah. Seveda pa bomo ob kulturnih in naravnih lepotah, ki jih povezuje Fabianijeva pot, zares navdušeni le, če si bomo zanje vzeli nekaj več časa.