Mariborsko Pohorje ponuja ogromno čarobnih poti in je priljubljena izletniška točka poleti in pozimi. Še posebno čarobno je lahko prav v poletnem času, zato izkoristite svoj prosti čas in se podajte v objem čudovite neokrnjene narave….Poglejte si te krasne fotografije in nekaj namigov, kam se odpraviti in kaj obiskati v enem izmed najlepših predelov Slovenije.
1. Obiščite najmogočnejši slap na Pohorju: slap Veliki Šumik
Gre za 24 metrov visok slap in je najvišji slap na granitnih tleh v Sloveniji. Nahaja se v osrčju 19 hektarjev velikega pohorskega pragozda na območju, kjer rastejo starodavne in veličastne smreke, jelke in bukve. Razgibana dolina reke Lobnice z obema slapovoma (Veliki in Mali Šumik) predstavlja prvobitno in neokrnjeno okolje, ki je prava paša za oči. V pragozdu najdemo tudi prostore, poraščene z redkimi rastlinami. Veliki Šumik je s svojim velikim pretokom tudi najmogočnejši slap na Pohorju, obenem pa tudi največji slap v Sloveniji, ki se nahaja na nekarbonatnih tleh.
Pot: Dostop do slapu nam omogoča planinska pot, ki pa zahteva ustrezno obutev, saj je zaradi vlažnih in strmih pobočij velika nevarnost zdrsa. Pot lahko začnemo v smeri Malega in Velikega Šumika, ki kmalu postane zelo strma in za zdrs nevarna pot (obvezna planinska obutev!). Pot naprej preči rečico Lobnico in se postopoma začne spuščati. Naprej se spuščamo po poti, ki postaja vse bolj strma in mestoma varovana. Ko se že zelo približamo Velikemu Šumiku, pa nas pot vodi čez najtežji del poti. S pomočjo jeklenice se spustimo čez krajšo strmo steno, nato pa prečimo strma pobočja, večinoma brez varoval. Pot nas nato pripelje do mesta, kjer se nahaja žig (od tu že lepo vidimo slap). Sledi strm spust do lepe razgledne točke na slap. (vir: hribi.net)
2. Naužijte se lepot Bistriškega Vintgarja
Bistriški vintgar, ozka dolina potoka Bistrice, skriva številne zanimivosti: številne brzice, slapišča in slapove, med njimi je največji bistriški Šum, ki si pot utira čez 13 metrov razjedenega tonalita. Pestri so tudi rastlinje in ostanki človeškega bivanja in dela. Ob potoku Bistrica tako lahko občudujemo lepote naravnega okolja in ostanke rimskega kamnoloma, ruševine starodavnih mlinov in ostanke Maroltove jelke, ki je bila najdebelejša jelka v tem delu Evrope. Na poti si lahko ogledamo slap Šum.
Pot: začnemo lahko ob potoku Bistrica in sledimo oznakam. Čez približno 30 minut nas oznaka opozori na prvo znamenitost – rimski kamnolom, kjer so nekoč lomili marmor za rimske nekropole na Štajerskem. Nato od oznake po levi strani nadaljujemo proti slapu Bistriški Šum. Do slapa se nato odcepi ozka pot navzdol. Z glavne poti pa se lahko odpravimo tudi do Ančnikovega gradišča, ostankov poznoantične utrdbe, kjer so med drugim izkopali bronasti kipec Apolona. Naprej ob Bistrici lahko občudujemo tolmune in slapišča, ostanke mlinov in žag (v smeri Sv. Treh kraljev) itn. Vsa pot skozi Bistriški vintgar je speljana v senci mogočnih dreves, del poti celo skozi gozdni rezervat. Pot po Bistriškem vintgarju se konča v Močniku. Od Močnika se lahko odpravimo še proti Trem kraljem, Črnemu jezeru ali Arehu. (vir: hribi.net)
3. TUKAJ pa se ustavite, sprostite in poiščite svež navdih
Na najlepši strani Pohorja, na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico, v zelenem objemu skrivnostnih pohorskih gozdov, se nahaja družinam in ljubiteljem športa prijazen hotel Jakec, oaza miru in sprostitve. Hotel Jakec je za vse aktivne obogatil svojo ponudbo s 15 kolesarskimi trasami in 15 pohodniškimi potmi, na katerih lahko spoznate lepote Pohorja. Iz hotela pa lahko dostopate tudi do vseh opisanih izletniških točk. Otroci pa se lahko sprehodijo po Urškini poti, nagrada za prehojeno pot je slastna Urškina rezina. V hotelu Jakec se lahko razvajate tudi v wellness centru ali pa se pomerite v igri bowlinga. Družinam prijazen hotel ponuja vse tisto, kar potrebujete na počitnicah tudi z majhnimi otroki.
4. Raziščite kristalno čisto Črno jezero
Črno jezero je prijetna izletniška točka, 3 km oddaljena od hotela Jakec. Je največje pohorsko jezero, ki leži med Tremi kralji in Osankarico. To umetno zajezeno jezero sodi v skupino visokih barij, ki običajno nastanejo na nepropustnih glinah in peskih. Zgraditi ga je dal grof Attems leta 1840 za potrebe spravljanja lesa v dolino po znamenitih drčah. Črno barvo jezeru daje debela plast mulja (organskih odpadkov, ki so nastali kot posledica odlaganja odmrlih rastlin in smrekovih iglic). Kristalno čista voda v jezeru, šotna tla z redkimi rastlinami ob jezeru in prelepi smrekovi gozdovi v bližini kar vabijo na nedeljski izlet.
Pot: v bližini doma na Osankarici se usmerimo na peš pot v smeri Črnega jezera. Pot se sprva vzpne po stopnicah, nato pa nas pripelje v močvirnat gozd. Pot skozi gozd je deloma speljana po manjših lesenih mostičkih, ki nam omogočajo hojo po suhem. Po 20 minutah prijetne hoje pa nas pot pripelje do Črnega jezera. (vir: hribi.net)
Viri: maribor-pohorje.si, www.tic-sb.si, www.hribi.net