Konjeništvo morda ni najbolj razširjen šport pri nas, vendar je kljub temu odličen način, da razgibamo svoje telo, se sprostimo in nenazadnje tudi povežemo s konjem, ki je z nami.
Eden tistih, ki je v jahanju našel svojo strast, je tudi 21-letni Andraž Cijan Brkič, ki tekmuje za konjeniški klub Velebiro v olimpijski disciplini preskakovanje ovir s konji.
Kljub rosnim letom se Andraž lahko pohvali s številnimi dosežki. Med drugim je dve leti zapored prejel naziv Jahač leta (2021 in 2022), postal državni prvak (2021) in podprvak (2022) v kategoriji U25, pohvali pa se lahko tudi z zmago na Grand Prix-u za mlade jahače v Šamorinu. Najbolj aktualni dosežek pa je naslov državnega prvaka v članski konkurenci za leto 2023.
V pogovoru nam je mladi perspektivni jahač zaupal, kakšno vlogo pri konjeništvu igrata fizična in mentalna pripravljenost, kako pomembna je vez s konjem, s kakšnimi predsodki se v svojem športu srečuje ter še veliko več.
Kako se je v vas vzbudilo zanimanje za konjeništvo in kaj vas je navdahnilo, da ste izbrali ravno ta šport?
Že od nekdaj sem občudoval konje, v okviru šole jahanja pa sem se z jahanjem začel ukvarjati pri 12ih letih. Po dveh letih pridobivanja osnovnih znanj o jahanju in konjih pa sem se preizkusil v disciplini preskakovanja ovir, ki me je popolnoma prevzela.
V svoji karieri ste nanizali že kar nekaj uspehov. Na katerega ste še posebej ponosni?
Najbolj sem ponosen na letošnji naslov državnega prvaka v članski konkurenci.
Poleg tega sem zelo ponosen tudi nad zmago na lanskoletnem Grand Prix-u za mlade jahače v olimpijskem centru X-Bionic Sphere, v Šamorinu na Slovaškem. Z zmago sem se kvalificiral na Evropsko prvenstvo za mlade jahače, ki sem se ga udeležil julija letos v Italiji.
Tudi v življenju včasih naletimo na ovire, ki jih moramo "preskočiti". Kaj vam osebno predstavlja največji izziv pri doseganju vaših ciljev?
Izziv mi predstavlja želja po napredovanju in doseganju vrhunskih rezultatov na zahtevnejšem nivoju, kot so denimo tekmovanja za točkovanje na Longines ranking jakostni lestvici.
Ker pa je navedeni tekmovalni šport na najvišji ravni povezan z visokimi stroški, mi izziv predstavlja tudi finančno usklajevanje, pri čemer bi mi potencialni sponzorji omogočili še bolj pogosto udeležbo na tekmah v tujini.
Se v svojem športu srečujete s kakšnimi predsodki oziroma napačnimi prepričanji?
Pogost predsodek, s katerim se srečujem, je, da jahanje ni šport, saj večino dela opravi konj sam. Ta izjava ne more biti bolj zgrešena, saj je jahanje kombinacija tako fizičnega in psihičnega napora kot tudi taktičnega razmišljanja.
Konj in jahač morata biti usklajena in si 100% zaupati, dobra kondicijska pripravljenost pa mora biti vzajemna, da jahač lahko konja vodi po parkurju in sledi njegovim gibom.
Fizična pripravljenost je torej vsekakor pomembna. Kako pa zanjo skrbite?
Za uspešno nastopanje je potrebna dobra fizična pripravljenost konja, kot tudi jahača. Poleg skakalnih in dresurnih treningov s konjem za svojo kondicijsko pripravljenost dodatno skrbim še s tekom in kolesarstvom.
Kaj pa mentalna pripravljenost? Kako si jo zagotavljate?
Mentalna prpravljenost, tako konja kot jahača, je zelo pomembna - pogosto je celo ključnega pomena pri doseganju vrhunskih rezultatov. Pomembno je, da pred tekmo dosežem ustrezno zbranost ter nivo adrenalina, kar med drugim osebno dosegam tudi s poslušanjem glasbe, ki me motivira.
Čeprav je konjeništvo individualni šport, v resnici niste sami. Kakšno vlogo pri dobrih rezultatih igra konj in kako skrbite, da je vajina vez močna?
Kakovost konja ima veliko vlogo pri doseganju dobrih rezultatov, saj je kvaliteten konj zmožen kompenzerati marsikatero jahačevo napako. Za vrhunske rezultate pa je potrebna vrhunskost obeh.
Poleg jahanja veliko pozornost posvečam tudi negi in oskrbi konja, kar med drugim pripomore k utrjevanju najine vezi.
Najbrž tudi na samih tekmah žival začuti, če ste vznemirjeni. Bi rekli, da tudi vaša mirnost prispeva k dobrim rezultatom? Kako si pomagate, da na pomembnih dogodkih ohranjate mirno kri?
Konji so izjemno čuteča bitja, zato se morebitna jahačeva vznemirjenost lahko hitro prenese nanj. Jahačeva naloga je, da v novih situacijah konju vlije pogum in nanj prenese svojo mirnost.
Pred pomembnimi tekmami se fokusiram izključno nase in svojega konja, s ciljem, da v naslednjem trenutku izvedeva odličen nastop.
Verjamem, da imate tudi dni, ko stvari ne gredo po načrtu. Kako si pomagate takrat, ko vam ne gre najbolje ali ko vam primanjkuje motivacije?
Na morebitne slabše nastope poskušam gledati pozitivno in poučno, saj se na napakah največ naučiš.
Po vsakem nastopu s trenerjem Francem Slavičem, pod okriljem katerega treniram že vse od vstopa v tekmovalni svet, narediva analizo ter morebitne napake odpravljava na treningih, za dodatno motivacijo pa si rad pogledam posnetke svojih dobro odjahanih preteklih nastopov.
Poleg športnih obveznosti pa trenutno tudi študirate na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kako usklajujete vse svoje obveznosti?
Usklajevanje študijskih obvezosti ter treningov in tekem je ključno in mi predstavlja velik izziv. To od mene zahteva veliko discipline in odpovedovanja, predvsem v smislu družabnega življenja. Občasno pa si vseeno vzamem čas tudi za druženje s prijatelji.
Kaj je po vašem mnenju glavna razlika med uspešnim in neuspešnim jahačem?
Razlikovanje med uspešnim in neuspešnim jahačem je lahko zelo subjektivno. Četudi je talent v določeni meri preddispozicija za uspeh, pa se brez trdega dela, strasti in discipline ne pride daleč. Pomembno je, da ima jahač veliko željo, se je pripravljen odrekati drugim stvarem ter se dobro znajde pod pritiskom.
Intervju pripravila: Veronika Sivka
