Slovenski odbojkarji že zaplavali v poletni tekmovalni ritem, v katerem jih čakajo tako kvalifikacije za Ligo narodov kot kvalifikacije za olimpijske igre v Tokiu, vrhunec pa bo septembrsko evropsko prvenstvo, ki ga bo deloma gostila tudi Slovenija.
Časa za počitek bo tako le malo.
Sprejemalec slovenske izbrane vrste Klemen Čebulj je priznal, da bi v napornem poletnem ritmu prijalo nekaj dni za oddih z družino, že kmalu po koncu sezone so namreč fantje pričeli s pripravami na reprezentančno akcijo.
Čebulj je v minuli sezoni branil barve kitajskega serijskega prvaka Shanghai Volleyja, sezono pa je zaključil v Milanu. V zadnjih letih velik delež športnih panog svoje lovke steguje tudi proti azijskemu trgu.
Nogomet na Kitajskem je povezan z nepredstavljivimi vložki, kar privablja številne nogometaše, ki so nekoč svoje znanje pilili na evropskih nogometnih zelenicah.
V odbojki je tovrstnih primerov manj, je pa Čebulj hvaležen za izkušnje, ki jih je pridobil za časa igranja na Kitajskem.
»Zagotovo vložek je, pri tem ni takšnih razlik napram Evropi. Je pa že samo igranje na Kitajskem izkušnja, ki ti pomaga v nadaljnjem življenju, tam si namreč prepuščen samemu sebi, tudi treningi in priprave potekajo bolj na induvidualni ravni,« pojasni Čebulj, katerega soigralci so živeli kar v olimpijskem centru, na leto pa so lahko uživali le v tridesetih prostih dneh.
Čebulj je imel srečo, da je lahko z družino izkusil običajni življenjski ritem.
»S soigralcem, ki je bil po narodnosti Italijan, nisva živela v olimpijskem centru, temveč v mestu, Šanghaju. Živel sem življenje kot preostali Kitajci, lahko smo se gibali naokrog, z menoj je bila tudi družina. Prva dva meseca in pol sem sicer živel sam, v sredini decembra pa sta prišla tudi soproga in sin,« pojasni Klemen, ki bo v naslednji sezoni branil barve aktualnega svetovnega klubskega prvaka Trentina.
Selitev v Italijo pozdravlja z nasmehom, saj si dolgoročne selitve na Kitajsko ne predstavlja.
»Saj se privadiš na njihov ritem življenja, vendar pa je slog tako različen, da to ne bi bilo mogoče. Tudi ritem je izjemno natempiran, so kot konji s plašnicami, ki ne vidijo ne levo, ne desno. Občutil sem veliko pomanjkanje človeškega kontakta. Šanghaj je ogromno mesto z 24 milijoni ljudi, tako si lahko predstavljamo, da enkrat v življenju srečaš nekoga, potem pa nikoli več. Prav zato je težje vzpostaviti osebne stike z mimoidočimi. Res se ne bi mogel privaditi na njihovo življenj in vesel sem, da sem se vrnil nazaj v Evropo,« pove z nasmehom.
Pripravila: Nika Arsovski
Spremljate našo odbojkarsko reprezentanco?
Tukaj lahko preverite razpored tekem: Na klimo v Stožice in navijajte za našo odbojkarsko reprezenatnco
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem