Bili smo na 11. BOFF-u - festivalu filmov o športu in naravi v Bovcu, kjer smo se zabavali ob gledanju 26-ih filmov, prisluhnili zanimivim gostom ter smučali na Kaninu. Navdušen je bil tudi hrvaški smučar Ivica Kostelić.
BOFF napolnil veliko dvorano Kulturnega doma Bovec do zadnjega sedeža
Enajsta izvedba bovškega festivala filmov o športu in naravi BOFF (Bovec Outdoor Film Festival) se je pričela v četrtek, 28. decembra s predavanji v Stergulčevi hiši ter nadaljevala v Kulturnem domu Bovec v petek ter soboto zvečer.
Obiskovalci so v četrtek v veliki dvorani Stergulčevega doma prisluhnili predavanju alpinista in slikarja Danila Cedilnika – Dena, ki je pripovedoval zanimive zgodbe iz različnih vrhov v Himalaji in Alpah iz časov, ko še ni bilo moderne opreme in tehnologije. Navdušil je tudi s svojimi čudovitimi umetniškimi deli in grafikami gora. Sledila sta predavanja mladega švicarja Simona Charrièra, ki živi svoje sanje kot ilustrator in smučar, ter avanturista Aljaža Verdeva o zimskih vragolijah v ekstremno nizkih temperaturah na območjih Aljaske, Jukona, Britanske Kolumbije in Severozahodnih teritorijev.
Kaj smo se naučili?
V petek in soboto je sledil filmski maraton v veliki dvorani Kulturnega doma. Ogledali smo si lahko 26 različnih filmov, ki so nas opomnili predvsem na to, da gremo lahko vedno dlje, kot si mislimo... Da nas ti. "outdoor" športi povezujejo tako z naravo kot s samim seboj ter da nas pogum in premagani strahovi obdarijo z občutkom, da zares živimo. Nekateri filmi pa so vzbudili premislek o tem, da je potrebno v življenju tudi premisliti, kaj in zakaj nekaj počnemo, da smo iskreni do sebe in znamo presoditi svoje sposobnosti, opustimo ego in si priznamo, da kdaj česa pač ne zmoremo.
Sledili so filmi z okoljevarstveno tematiko. Skrb za okolje gre vendar z roko v roki z ljubeznijo do športov v naravi. Tega se zavedata tudi profesionalna smučarja Greg Hill in Chris Rubens, ki se v filmu The Curve of Time zazreta v prihodnost in se pogovorita s svojima bodočima osebnostima, razmišljata o vplivu, ki ga ima njuna želja po avanturi na okolje. Postavita se na preizkus: ali lahko še vedno ostaneta predana smučarja, med tem ko drastično zmanjšujeta svoj ogljični odtis? Na svoje avanture v gore se podata z električnim avtom. Tudi francoski film In gora išče rešitve za bolj trajnostno življenje, ki ne škoduje naravi. Smučarji in borderji to rešujejo s pomočjo recikliranih in ekoloških športnih oblačil, rastlinsko prehrano, sončnimi celicami in donacijami za projekte, ki spodujajo trajnostno energijo ter zmanjšujejo ogljični odtis.
Motivirali so nas še ženski plezalni filmi, v katerih pogumne ženske iščejo izzive in svojo moč v gorah. Preko video prenosa se nam je oglasila tudi akterka filma in ena najuspešnejših slovenskih plezalk Martina Čufar-Potard, z njo se je pogovarjala plezalka Natalija Gros. Martina v filmu poudarja, da v športu ni pomemben le fizični aspekt, najbolj pomembna je psiha: "Dovoliš intuiciji, da te vodi. Tako ni le pri plezanju, temveč v življenju na splošno. Zaupaš življenju. Če si kdaj izgubljen, ne veš, kaj bi... Takrat počakaš na sporočilo iz vesolja," pravi Mojstrančanka, ki živi v Chamonixu.
V živo smo spoznali še avstrijskega alpinista Davida Lamo in si ogledali njegove nore odprave na doslej nepreplezanem jugo-vzhodnem grebenu Annapurne 3 (7555m). Ob Lami se človek zares zamisli nad vzdržljivostjo, ki jo človek lahko ima.
Film Zadnji ledeni lovci pokojnega Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja pa je pustil grenki pečat in dal misliti o tem, kaj počne beli človek z domorodnimi ljudstvi po svetu.
Kostelić navdušen nad smučanjem s Kanina, obiskovalci navdušeni nad njegovim filmom
Sobotni obisk je bil rekorden v 11-letni zgodovini festivala, saj so obiskovalci v sklopu, ki ga je zaključila projekcija filma Proti horizontu – Grenlandija in pogovor z avtorjem filma Mihom Podgornikom ter pobudnikom odprave Ivico Kostelićem, dvorano napolnili do roba. Projekcijo si je ogledalo približno 450 gledalcev, ki so sledili najtežji preizkušnji Kostelića in Podgornika med prečkanjem Grenlandije. Fanta sta se na 18-dnevni odpravi vsak dan soočala s težkimi razmerami od zahoda do vzhoda Grenlandije na temperaturah pod minus 30 stopinj Celzija in vetrom tudi do hitrosti 120 kilometrov na uro.
Kostelić pa se je pred filmskim večerom povzpel nad dolino Soče - na Kanin, kjer je, kot je dejal, doživel enega najboljših dni na snegu doslej! Teh pa zagotovo nima malo! Tokrat izven smučišča.
Organizatorji festivala so navdušeni nad obiskom. »To je potrditev našega izbora filmov in gostov, pa seveda tudi enajstletnega vztrajanja. Svoje je dodal tudi dober termin, saj se je festival tokrat iztekel na soboto, dan pred silvestrovanjem. Bovec pa je poln tudi zaradi dobre smuke na Kaninu,« je povedal direktor festivala Jan Maček. O novih izzivih pa: »Za prihodnje si želimo okrepiti organizacijsko ekipo, saj nas festival prerašča, zato vabimo k sodelovanju vse z zamislimi in strastjo do priprave takšnih dogodkov.«
Čez dan so se nekateri podali še na fotopobeg v okolico Bovca. Delavnica je bila namenjena fotografiranju s telefonom.
O nagrajenih filmih
Po izbiri obiskovalcev je naziv najboljšega tujega filma na festivalu osvojil francoski film In Gora, izmed štirih domačih filmov pa je največ glasov zbral Proti horizontu – Grenlandija.
In Gora (Francija, 2017, avtor Andy Collet, 44 minut): Sodoben nomadski par, ki živi v predelanem ameriškem šolskem avtobusu, na krov povabi skupino poklicnih smučarjev in deskarjev. Skupaj se preko Avstrije in Slovenije odpravijo na popotovanje po Balkanu, vse do Bolgarije, Makedonije in Črne Gore. V zgodbi se prepletajo življenje na avtobusu, srečevanje z domačini in razmišljanje o naših vplivih na okolje. V Sloveniji se je druščina ustavila ob Bohinjskem jezeru, deskar Luka Podlogar pa jim je predstavil Vogel. Več v intervjuju z Luko Podlogarjem tukaj.
Proti horizontu – Grenlandija (Slovenija, 2017, avtor Miha Podgornik, 57 minut): Dokumentarni film kronološko beleži 580 km dolgo prečenje Grenlandije na smučeh iz Kangerlussaqa do Isortoqa. Avtor in nekdanji hrvaški alpski smučar Ivica Kostelić sta ga v osemnajstih dneh opravila aprila 2017. Podvig je v dobrih razmerah lahko predvsem športni izziv, Miha in Ivica sta razmišljala tudi o prečenju v rekordnem času. A vremenu za to ni bilo dosti mar in športnika sta se iz dneva v dan soočala s težjimi nalogami, ki so ju prignale do meja njunih zmogljivosti.
Pripravila: Ana Vehovar
Foto: Anže Furlan, Katja Šuler
- Poglejte si še: Najtežja preizkušnja Ivice Kostelića
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?