Vloga ženskega nogometa v slovenskem športnem prostoru je žal majhna in neopazna, v senci moških predstavnikov. A to ni ustavilo Marike Prošek na poti do njenih sanj. Najprej je žogo brcala z bratom in sestro, nato je prepričala ravnatelja dijaškega doma, da je organiziral nogometne treninge za punce. Zaljubila se je v futsal in se pridružila ženskemu nogometnemu klubu, danes pa kot vezna igralka že načrtuje, da bo nekoč morda postala trenerka.
Kdo vas je navdušil za nogomet in kako dolgo ga že trenirate? Na kateri poziciji igrate?
Najprej smo žogo brcali le doma z bratom, sestro in sosedi, nato pa sem se vpisala na Gimnazijo Želimlje, našla nekaj somišljenic in skupaj smo prepričale ravnatelja dijaškega doma, da je organiziral treninge tudi za nas. Takrat sem se zaljubila v futsal in en trening na teden mi je postal premalo. Prijatelj mi je povedal, da ima NK Interblock tudi žensko ekipo in tam sem spoznala nekaj deklet, ki so moje soigralke še danes. Vmes smo igrale še v NK Brinje, sedaj pa smo del ŽNK Radomlje. Sem vezna igralka, vendar pa najbolj uživam pozimi, ko smo v telovadnici, ker imam futsal še vedno raje od nogometa.
Širši javnosti je področje ženskega nogometa v Sloveniji zelo slabo poznano. Kako je organizirana Ženska nogometna liga? Kakšna je lahko kariera ženske nogometašice v Sloveniji?
V Sloveniji je trenutno po ena liga za vsako starostno skupino: članice (SŽNL) ter dekleta U17, U14 in U12, ki potekajo pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. V Slovenski ženski nogometni ligi je aktivnih 9 klubov, v pokalnem tekmovanju in zimski futsal ligi pa nastopijo tudi malonogometni klubi, ki jih v ligaškem tekmovanju sicer ni. Zmagovalna ekipa SŽNL se uvrsti v kvalifikacije za Ligo prvakinj, vendar do sedaj še nobeni slovenski ekipi ni uspelo priti do izločilnih bojev, kar kaže na to, da je ženski nogomet drugod po svetu na precej višji ravni.Kar nekaj slovenskih nogometašic tako igra v tujini, vendar pa se tudi v Sloveniji dekletom odpira vedno več možnosti.
Ženski nogomet v primerjavi z moškim v Sloveniji še zdaleč ni deležen enake medijske, finančne in navijaške podpore. Zato je še posebej presenetljiv podatek, da ima Ženski nogometni klub Radomlje, v katerem igrate tudi sami, skupno več kot 100 igralk. Zanimanje torej obstaja ...
Ženskemu nogometu je zagotovo namenjeno premalo pozornosti, vendar pa se stanje izboljšuje. V ŽNK Radomlje se trudimo za promocijo našega kluba in tudi nogometa nasploh. Lani smo izvedli tri nogometne kampe, na katerih so dekleta spoznavala osnove tega športa, in ideja se je izkazala za zelo dobro, saj je število udeleženk močno preseglo naša pričakovanja. Zanimanje je po mojem mnenju zelo veliko, težava pa se skriva v neinformiranosti - veliko deklet, ki jih nogomet sicer zanima, sploh ne ve, da obstajajo tudi ženski nogometni klubi.
Končali ste gimnazijo in se vpisali na fakulteto. Kakšne so vaše možnosti poklicne poti v vlogi profesionalne nogometašice?
Študiram razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Poklicna nogometašica verjetno ne bom nikoli, me pa mika, da bi združila veselje do dela z otroki in ljubezen do nogometa ter postala trenerka. Kaj bo prinesel čas, ne vem, moja cilja stazaenkratuspešno končati fakulteto in čim bolj napredovati v nogometu.
Gotovo je šport v vas privzgojil določene vrednote. Kakšno popotnico za življenje nam lahko da ljubezen do gibanja?
Vsi ekipni športi spodbujajo sodelovanje, učijo nas prilagajanja ter odgovornosti, ker vsako posameznikovo dejanje vpliva na celotno ekipo. Da lahko učinkovito usklajuješ šport, šolo in zasebno življenje, se hitro naučiš tudi organiziranosti in razporejanja časa. Vsak športnik pa lahko pove, da samo talent ni dovolj; če želiš biti uspešen, moraš biti tudi marljiv in vztrajen.
V okviru projekta SiOL POKAL se v 12 krajih po Sloveniji pomerjajo ljubiteljski igralci; tudi sami ste se želeli prijaviti, vendar pravila tega žal ne omogočajo (opomba: Marika igra v Slovenski ženski nogometni ligi). Kaj vas je pritegnilo na projektu?
Poleg mikavne nagrade mi je najbolj všeč, da je projekt zelo odmeven in da je prijavljenih veliko ekip. To prinaša veliko možnosti za uživanje ob igranju in gledanju nogometa, nabiranje izkušenj, razvedrilo in druženje. Organizacija je zelo dobra, pritegnile so me tudi različne dejavnosti za obiskovalce, ki potekajo med turnirjih po vsej Sloveniji, tako da je dogajanje zanimivo tudi za obiskovalce. Predvsem pa mi je všeč, da ima projekt tudi družbeno odgovorno noto, ki bo omogočila otrokom, varovancem Botrstva pod okriljem ZPM Ljubljana Moste-Polje, poletne nogometne počitnice. Glede na finančno krizo, v kateri smo se znašli, si vedno več družin ne more privoščiti počitnic, kaj šele celoletnega plačevanja članarin v nogometnih klubih, opreme in priprav. Taki projekti dajo otrokom upanje in jim polepšajo poletje. Vsaj za en teden lahko pozabijo na težave in uživajo v družbi vrstnikov.
SiOL POKAL spodbuja tudi prijave ženskih ekip. Menite, da se bodo punce opogumile in izzvale fante? Kakšen nasvet jim lahko daste?
Upam, da se bo našla tudi kakšna ženska ekipa, ker bi to popestrilo dogajanje in privabilo gledalce. Vsi navijači bi bili zagotovo na strani deklet in to bi jim prineslo veliko prednost, še posebej, če bi jih fantje podcenjevali. Punce, ne se ustrašit, prijavite se, porabite nekaj kalorij in se ob tem zabavajte! :)