Stilistka, mamica in navdušena športnica Metka Albreht lahko na seznamu World Marathon Majors (največji maratoni po svetu) odkljuka vseh 6 maratonov, med katerimi je enega pretekla celo noseča. Je še predana teku in kaj najraje počne danes?
Njen urnik je nabito poln. Uspešna kostumografka, ki svoje delo naravnost obožuje, pravi, da je na prvem mestu družina. Svojo pozitivno naravnanost in dobro voljo pripisuje redni aktivni vadbi. Zgodnji tek in hoja po hribih ji dajeta čvrsto telo, kondicijo in seveda bistro glavo.
Gibanje je del njenega vsakdana. To dokazuje tudi dejstvo, da je pretekla maraton v New Yorku, Londonu, Berlinu, Bostonu in Chicagu… tistega v Tokiu pa celo noseča. Le malo kateri Slovenec se lahko pohvali, da je nanizal celoten seznam največjih maratonov po svetu. Metki je to uspelo v dveh letih in pol.
Doma tempo običajno narekuje njihov najmlajši član družine, ki ima od vseh največ energije. Televizijo, telefon in računalniške igrice pri njih zamenja vožnja s skirojem, tekanje, plezanje po drevesih in druge čisto običajne otroške aktivnosti.
Preverite, kaj še nam je zaupala v pogovoru Metka Albreht, ki pravi, da nobena športna izkušnja ni tako nora, da ne bi morala najti česa še bolj nenavadnega.
Metka, kako v svojem natrpanem urniku najdete čas za vadbo?
Jutra so tista, ki mi jih ne more nihče vzeti. Tiste ure, ko vsi “normalni” ljudje še spijo. Ni izgovorov in ni vprašanja: "Bi ali nebi?" Imam priložnost, da izkoristim čas, ki je moj, samo moj! Zato se splača zapustiti posteljo prej kot običajno. Domov prinesem dobro energijo, krepko telo, ”spihano” glavo in nasmehe, ki jih lahko delim čez cel dan.
Kako se motivirate za vadbo ob dnevih, ko vam ni do športanja?
Redki so takšni trenutki. Če pa se pritihotapijo, se jim enostavno prepustim. Z leti sem začela poslušati svoje telo in svoje stanje počutja. Tako da poznam tudi Metko, ki se ji ne da in tisto Metko, ki si prizna, da je utrujena. Pa s tem ni nič narobe. Spočita naredim več za svoje telo in dušo. Naslednji dan je trening definitivno bolj kvalitetno in pravilno izpeljan, saj sem mišicam dovolila počitek, glavi pa dala priznanje, da nečesa ne zmorem.
Kako pa za šport navdušite otroke?
Neke hude motivacije ne potrebujejo. Zgled je najpomembnejši. Saj vidijo doma, kako mama zvečer ob televizorju dela trebušnjake. Pa jih delamo potem vsi. Moji jutranji pohodi jih motivirajo do te mere, da gremo, če le čas dopušča, vsak dan na grad. Hitra hoja ali tek … Že petletnik se zaveda, da zvečer lepše spi, če se pozno popoldne aktivno povzpne do gradu ali pa z mano teče do stare Ljubljane.
Zadovoljstvo po tem je dvojno. Midva z Matjažem imava zvečer prej čas za naju, mali navihanec pa se prej umiri in sam prosi, da bi šel zvečer prej spat.
Alina je najstnica. Trenira ples. Tako, da je njen dan popolnoma okupiran s šolo in seveda s treningi plesa.
Se udeležujete športnih prireditev? Smo vas lahko videli na letošnjem Ljubljanskem maratonu?
Ja, ja. Letos smo se udeležili Lumpijevega teka. Mali tekači v rdečih majicah. Razigrani in polni pričakovanj … Prav čutila sem ta energetski "vibe". Užitek jih je bilo gledati, v cilju pa sem ponosno objela svojega tekača, ker vem, da se je prvič soočal s to vrsto tekmovanja. Sama vem, da je prvič najtežje, saj ne veš, v kaj se spuščaš in kako vse skupaj izgleda.
Obdobje mojih maratonov je trenutno v zatišju. So pa priprave v polnem teku za naslednje leto. Spet treniram s tekaškim trenerjem Dejanom Lenartom. Delava plane in kujeva načrte. Spet me “matra” in vztrajno popravlja moj tekaški korak, zvabil me je tudi v telovadnico, da delava vaje za moč in notranje stabilizacijske mišice. Zame je trener z največ znanja in tekaške kondicije. Zame je človek, ki ima srce, dušo in telo športnika. Kapo dol!
Ste dovolj "nori" in pogumni, da bi se preizkusili tudi na drugačnih športnih tekmovanjih, kot je npr. tek na Kristalno palačo, tek na Planiško velikanko, oviratlon?
Nora sem bila in nora sem še vedno. Ja itak. Vse bi poskusila, če bi bil dan dolg 48 ur … Zame so dnevi prekratki. Zato sem si omislila tek ali hojo v zgodnjih jutranjih urah, ko moja družina še spi. Le tako grem brez slabe vesti od doma, saj vem, da ne kratim našega skupnega družinskega časa.
Kaj je po vašem mnenju največja prednost ali "darilo", ki vam ga daje šport?
Moje življenjsko darilo je to, da sem zdrava. Z vsakim tekaškim korakom se tega še bolj zavedam. Šport mi da moč, prebudi v meni vse čute, pozitivne in negativne. Le ti mi dajo zavedanje, da sem živa. Da sem kljub svojim letom “nora”, razigrana in še kako prekleto mladostna … vsaj miselno. In to mi je všeč. (smeh)
Kako bi motivirali naše bralce, da več časa namenijo gibanju, namesto gledanju televizije ali posedanju pred računalnikom?
Vsak posameznik sam najbolje ve, kaj ga sprošča. Nikogar ne obsojam in verjemite, resnično spoštujem navade vsakega posameznika. Bi si pa želela, da več ljudi izkusi, kaj doprinese fizična aktivnost. Kako telesna moč spreminja mišljenje o nas samih in seveda o drugih ljudeh. Da fizična aktivnost ni samo čvrsto, močno telo. Šport ti res spremeni misli v pozitivne. Šport ti da krila in moč, da spreminjaš svet na boljše. Šport ti da občutek za sočloveka in konec koncev, da ti mladostno moč, lepe noge in poskočno rit.
Preberite še Marko Potrč: “Bodimo sami tisto, kar bi želeli, da postanejo naši otroci” ali pa Jerca Zajc Šušteršič: “Kot družina živimo zelo aktivno življenje”
Pripravila: Anja Horjak
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?