Miha Zupan je gluh od rojstva in slušni aparat nosi vse od takrat, ko mu je bila postavljena diagnoza. Vendar ga to ni ustavilo, da ne bi živel polnega življenja – še več, uspelo mu je ustvariti uspešno kariero vrhunskega športnika, moža ženi Maji ter očeta hčerkama Luni in Uli.
Košarko je začel igrati pri 13 letih
"Pri 13 letih sem začel igrati košarko v šolski telovadnici Zavoda za gluhe in naglušne, torej med gluhimi. Še isto leto, torej leta 1997, sem bil vključen v Deaflympics (olimpijske igre gluhih) na Danskem. Nad prvimi košarkarskimi koraki me je navdušila gluha oseba Janez Perčič, on je tisti, ki me je vključil v reprezentanco, da sem šel na olimpijske igre gluhih, po tem sem se pa aktivno vključil v šolsko ligo ljubljanskih šol, kjer me je učil profesor telovadbe Svjetlan Vujasin."
Postati profesionalen igralec ni lahko, sploh če ne slišiš, kar je Miha izkusil na lastni koži.
"Vključil sem se v Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, ki ga je takrat vodil Bogdan Tanasič, igrali smo za tretjo ligo. V tistem času sem bil med najboljšimi igralci tretje lige, nato sem s pomočjo Janeza Perčiča prišel na praznik slovenske košarke all star vzhod in zahod, tam sem bil opažen in tako se mi je odprla pot k profesionalizmu. Pod okrilje me je vzel klub Slovan. Bilo je zelo težko, dvakrat več sem moral garati, saj nisem nosil slušnega aparata in sem dve leti treniral in igral v tišini, nič nisem mogel slediti. Nato me je trener Sunara Ivan napotil, da le naj grem v Neuroth in se naj posvetujem, kako bi lahko nosil slušni aparat med tekmo in treningom. Ideja je bila, da nosim košarkarski trak, ki mi preprečuje vnos pota na slušni aparat, ki potem ni več ugašal. Od takrat naprej sem zelo košarkarsko napredoval."
Miha pravi, da ga je igranje košarke spremenilo, saj se je tako z njeno pomočjo naučil jezika, pa tudi tujega jezika. Postal je bolj samozavesten, začel je govorno komunicirati. "Prej se bil le v 'gluhem svetu', tako pa se mi je odprla pot v 'slišeči svet'. Postajal sem vse boljši igralec."
Od 'gluhe' do 'slišeče' reprezentance
Miha je igral za množico klubov: za Slovan Ljubljana, Union Olimpija, kjer je bil dvakrat državni prvak in dvakrat pokalni prvak, potem je igral za Trikalo iz Grčije, Spartak St. Petersburg iz Rusije, Türk Telekom in Ustak Sportif iz Turčije, CSM Oradea iz Romunije, kjer je postal tudi romunski državni prvak, in od leta 2016 za AFYON iz Turčije. Sedaj je v Turčiji že četrto leto, sedaj igra za drugoligaški klub AFYON, ki se želi uvrstiti v prvo ligo.
Zelo si je želel igrati za tuje klube: "V času igranja v Olimpiji sem imel zelo veliko željo oditi v tujino. Po izteku triletne pogodbe pri Olimpiji sem bil prosti igralec in sem odšel v tujino, prvi tuji klub Trikalo Grčija. To je bila moja največja želja in posledično tudi zmaga, da sem 'pobegnil' iz Slovenije, da sem dokazal, da zmorem igrati zahtevno profesionalno košarko v tujini."
Napredoval je od gluhe do slišeče reprezentance, kar je zanj eden največjih dosežkov. Leta 2010 ga je Mednarodni komite za šport gluhih razglasil za najboljšega gluhega športnika leta.
Odhod v tujino z družino
Ker je igral za tuje klube, je seveda živel v tujini, z njim pa njegova družina. "Odhoda v tujino si je tudi želela moja žena Maja. Soglasno smo se odločili, da gremo skupaj v tujino. Takrat je bila stara Luna tri leta in Ula en mesec. V sedmih letih premikanja iz ene države v drugo smo se imeli dobro in lepo, tujina nam je bila drugi dom. Bili smo kot ptica selivka. Otroka sta se tudi privadila na okolico, tako da teh težav ni bilo. Do takrat, ko je starejša hči Luna rekla, da ima dovolj tujine in da si želi v Slovenijo, ker ima tam stalne prijatelje. Takrat smo se odločili, da del družine ostane v Sloveniji, sam pa sem šel v romunski klub CSM Oradea, to je bilo pred letom dni."
Danes tako obe hčerki hodita v slovensko šolo, vendar v tujini nista imeli težav. "Otroka nista imela težav pri prilagajanju, ko smo bili v tujini. V mednarodni šoli sta spoznali angleški jezik, nazadnje pa sta se v turški šoli učili turščino. Tako da je to bila za njiju neka izkušnja spoznavanja jezikov in kultur."
Sam se z ženo pogovarja v slovenščini oziroma znakovnem jeziku, v tujini pa večinoma komunicirajo v angleščini. "V turščini z ženo znava zgolj nekaj besed in stavkov, hčerki pa sta v štirih do petih mesecih turščino že toliko osvojili, da sta se z vrstniki lahko tekoče pogovarjali." Ponosno doda, da obe hčerki radi spremljata košarko in da sedaj obe trenutno trenirata rokomet.
Snema film in piše knjige
O Mihi Zupanu je bil posnet tudi film z naslovom Tiha zmaga. "Sporočilo filma je bilo namenjeno izključno slišeči populaciji, in ne gluhi. Film želi pokazati slišečim, kako je biti gluh in kakšno kulturo gluhih imamo pri nas. Vesel sem, da je TV Slovenija izpeljala projekt. Bilo je veliko pozitivnih odzivov. Po projekciji filma pa se lotevam tudi izdaje knjige. Želim si, da bi bil na podlagi te knjige posnet celovečerni film." Sam je bil namreč večkrat diskriminiran zaradi svoje drugačnosti in je doživel mnogo neprijetnih trenutkov: "Celotno življenje doživljam diskriminacijo, bilo je veliko neprijetnih negativnih izkušenj. Velikokrat, ko se to zgodi, tudi pristopim in povem, kaj si mislim o tem. Večkrat se izkaže, da to počnejo ljudje zaradi nerazumevanja, kako je biti gluh."
Prejel je tudi jabolko navdiha, ki mu zelo veliko pomeni. Predsedniku Borutu Pahorju se je zahvalil s temi besedami: "Biti nekomu navdih zahteva veliko mero odgovornosti, vloženega truda in prelitega potu. Jabolko navdiha sprejemam kot veliko nagrado in priznanje, da kot gluha oseba ne ostanem neopazen. Mladim po vsem svetu, še posebej gluhim, želim, da bi sledili svojemu navdihu in bili uspešni."
Nikoli ne počiva
Svoj prosti čas Miha zapolni – s košarko. "V prostem času z ekipo delam pri organizaciji mednarodnega košarkarskega kampa Miha Zupan, ki je bilo letos prvič izveden. Bilo je zelo uspešno in zelo odmevno, saj so o nas poročali vsi mediji. Z obiskom nas je počastil tudi predsednik Borut Pahor. Drugo leto nas čaka ponovitev in nadgradnja košarkarskega kampa. Namen je, da se vključijo tako slišeči kot tudi gluhi, naglušni, osebe s polževim vsadkom, da je udeležba mednarodna, da mladostniki spoznajo mojo košarkarsko pot, jezik znakovnega jezika in vrstniško multijezikovno generacijo."
"Prav tako sodelujem pri razvijanju mobilne aplikacije Znakovnik in Mednarodne kretnje. Pri aplikaciji Znakovnik želim popularizirati slovenski znakovni jezik, pri Mednarodnih kretnjah – International Signs pa 'univerzalno' komuniciranje v znakovnem jeziku, ki ga gluhi uporabljajo pri komuniciranju z drugimi gluhimi iz drugih regij in držav. Mobilno aplikacijo Znakovnik smo v Sloveniji lansirali med prvimi in trudili se bomo nadgrajevati jo do te mere, da se res lahko vsak izmed vas hitro spozna in nauči znakovni jezik, slovensko ali mednarodno. Vabljeni k testiranju aplikacije," je končal pogovor Miha.
Eva Jandl
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?