Bruselj vsako leto pred začetkom sezone objavi poročilo o kakovosti kopalnih območij, letošnje ugotovitve pa kažejo, da se je v Sloveniji na obalnih območjih ta poslabšala.
Kopališča, ki ne izpolnjujejo standardov, so: Debeli Rtič (od kopališča MNZ do kopališča RK Slovenije),
Žusterna (do kopališča AC Jadranka), odsek od izliva hudournika Rikorovo do kopališča San Simon, odsek od San Simona do kopališča v Strunjanu, odsek od Salinere do Pacuga in odsek od kopališča Fiesa do kopališča
Strunjan.
Nekoliko pa se je v primerjavi z letom prej izboljšala kakovost kopalnih območij rek, saj standardov nista izpolnili le dve slovenski kopališči, in sicer Straža na Krki in Nadiža nad Podbelo. V Sloveniji je sicer 19 registriranih obalnih in 18 sladkovodnih kopališč, na nobenem izmed njih pa kopanja še niso prepovedali, še ugotavlja Evropska komisija.
Stanje v številkah
Stanje v Sloveniji je sicer v primerjavi s celotno Evropsko unijo slabše. V EU-ju je kakovost voda na splošno dobra, saj standarde izpolnjuje približno 95 odstotkov obalnih kopalnih voda in 89 odstotkov kopalnih območij sladkih voda. V Sloveniji pa je na obali ustreznih le 68, 4, na sladkih vodah pa 88, 9 odstotka kopališč.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?