Pogovarjali smo se z Mirjam Poterbin, mamo Luke Dončića: Ne znam opisati, kako ponosna sem nanj

A nas je zanimalo, kako svojega komaj polnoletnega sina vidi njegova mama Mirjam Poterbin, ki že leto dni z Luko živi v Madridu.

Luka je šel v Madrid pri zares rosnih 13 letih. Kako se počuti mama najbolj slavnega v svetu košarke? Jo je bilo strah? Kakšno je življenje v Madridu? Kaj še počne Luka, ko ne igra košarke? Kaj svetuje staršem mladih športnikov ...

O vsem tem in še številnih drugih stvareh smo se v novi reviji Aktivni pogovarjali z mamo Luke Dončića.

Že nekaj mesecev se je zdelo, da vsi novinarji samo čakajo, da bo Luka star 18 let. Kako se počuti mama najbolj slavnega najstnika v svetu košarke, ko mu za 18. rojstni dan voščijo tako rekoč vsi velikani športa, košarke in še kup znanih in neznanih ljudi?

Mirjam: Ja, res, okoli rojstnega dne je bilo veliko pritiska. Vsekakor sem poskušala skupaj z vodstvom kluba in Lukovim agentom omiliti pritisk, kolikor se je pač dalo.
Seveda pa moram ob njegovi polnoletnosti povedati, da sem izredno ponosna nanj, predvsem na to, kakšen človek je, velikega srca, in na dejstvo, kaj vse je pripravljen storiti, da bi mu uspelo v košarki.

Spomnim se, da je na številne pionirske tekme z vami prišla tudi babica, vaša mama, ki slovi kot velika športna navdušenka. Pride tudi zdaj večkrat v Madrid?

Mirjam: Moja mama je bila res velikokrat na Lukovih tekmah in tudi zdaj vedno komaj čaka, da pride k nama v Madrid. Vsaj enkrat na mesec se nama pridruži in gre z menoj na tekme, ko je v Ljubljani, pa vedno vse tekme spremlja po televiziji in je prava navijačica.

Ste v družinskem krogu praznovali tako pomemben rojstni dan, kot je 18 let?

Mirjam: Seveda, za rojstni dan smo bili vsi skupaj v Madridu in tudi skupaj smo mu podarili fička. Luku so všeč oldtajmerji, zato se nam je zdelo zanimivo darilo. Zelo smo se morali potruditi, saj smo kupili starega in ga popolnoma obnovili. Res je bil zelo vesel darila.

Luka je šel v Madrid pri zares rosnih 13 letih. Vas je bilo strah? Kako ste prenesli, da nista bila skupaj, vseeno delujeta zelo povezana.

Mirjam: Bilo me je precej strah. Luka je bil takrat zares zelo mlad, skoraj popoln otrok. Vedela sem, da je izredno samostojen fant, da ve, kaj si želi, vendar sem hkrati vedela, da pri 13 letih ne ve natančno, v kaj se podaja. In seveda je bil na začetku velik šok za oba, preživela sva res težko obdobje. Ne znam opisati tega občutka, te tesnobe, ki sem jo takrat čutila. Na začetku sem bila pri njem čisto vsak teden, domov sem prišla le za nekaj dni in šla hitro nazaj. Najhujša so bila ta moja poslavljanja – znova in znova. Res je bilo težko, vendar je Luka vztrajal in vztrajal. Izredno hitro se je naučil jezika in potem je postalo veliko lažje. Ne znam opisati, kako ponosna sem nanj, ker vem, kaj vse je prestal, da je danes tukaj, kot je.

Z Lukom sva res izredno povezana, zato je bilo vse skupaj mogoče še težje. No, zdaj sem že eno leto pri njem v Madridu in resnično uživam. Poskušam mu olajšati veliko stvari, da lahko on razmišlja o treningih in tekmah.

Kako hitro pa so vam minila vsa ta leta? Se vam je kdaj zdelo, da Luka odrašča prehitro, da nima pravega otroštva in najstništva?

Mirjam: Vsekakor je Luka odrasel prehitro. Vsaka stvar ima svojo ceno in mislim, da je Luka prikrajšan za najstniška leta. Nima najstniških muh, njegova pot ga je res hitro peljala v svet odraslih, poleg tega ima tako natrpan urnik, da preprosto nima časa za nič drugega kot za košarko. A je zaradi vsega tega izredno zrela, odrasla oseba, sposobna sprejemati zelo pomembne odločitve.

Kako pa ste si vi uredili življenje v Madridu? Luka je verjetno veliko zdoma, kako vi preživljate čas?

Mirjam: Ko sem vozila Luka na treninge in tekme, sem imela kar zapolnjen dan. Vmes sem vsak dan skuhala, ker Luka zelo uživa v domači hrani. Od tega tedna pa ima Luka tudi izpit za avto, tako da se bo tudi moj dan močno spremenil. Kadar imam čas, se z veseljem učim španščino, ki je izredno lep jezik, in moram reči, da mi gre že dobro, a ne tako odlično kot Luki. A mislim, da tako dobro kot Luka ne bom nikoli znala.

Kakšno pa je sodelovanje s klubom, trenerji, učitelji, verjetno morate biti povezani ali je Luka že dovolj zrel, da vse sam 'poštima'?

Mirjam: Vsekakor vsi sodelujemo. Izmenjamo si mnenja, preden sprejmemo odločitve, čeprav je Luka zelo zrel fant in bi lahko skrbel sam zase. A tudi v klubu imajo za vsak oddelek zaposlenega človeka, ki skrbi za igralce, tako da ti lahko mislijo le na treninge in tekme.

Kaj pa še počne Luka, ko ne igra košarke? Še vedno hodi v šolo?

Kako se to usklajuje – vrhunski športnik in najstnik: treningi, tekme, potovanja, šola.
Mirjam: Luka je lani končal srednjo šolo. Poskusili smo, da bi nadaljeval na univerzi, a je to zaradi vseh potovanj tako rekoč nemogoče. Treningi so vsak dan dopoldne približno tri ure, enkrat do dvakrat na teden pa potovanja. Ko ne igra košarke, se rad druži s prijatelji, pogleda kakšen film, zelo rad igra družabne igre, a mu glede na urnik res ostale malo prostega časa.

Ste v odlični formi. Kako pa jo vzdržujete? Spomnim se, kako ponosen je bil Luka na Facebooku, ko ste šli na newyorški maraton.

Mirjam: Ja, res, takrat, ko sem šla na maraton v New York, je bil Luka bolj vesel kot jaz. Sicer pa se s športom ukvarjam že vse življenje, zato sem bila toliko bolj vesela, ker je bil Luka tak športni navdušenec in sva veliko stvari počela skupaj. Zelo rad je smučal, rolal. Trenutno se pripravljam na maraton v Madridu, drugače pa obiskujem fitnes, hodim na aerobiko, včasih tudi kolesarim.

Kaj bi svetovali staršem mladih športnikov? Kako naj pravilno usmerjajo svojega otroka? Kaj je bilo vam najbolj pomembno pri Lukovi karieri? In kaj bi Luka povedal mladim košarkarjem, kako bi jih spodbudil?

Mirjam: Staršem bi svetovala, naj poslušajo svoje otroke, njihove želje in jim skozi igro približajo šport. Veliko otrok se odloči za določen šport na željo starša, ker mu želi biti v ponos, vendar mislim, da je to narobe. Kadar se otrok uči skozi igro, mu je to zabavno in tako rezultati pridejo povsem spontano in naravno. Otroci morajo biti sproščeni, ne smejo čutiti pritiska staršev.
Vedno mi je bilo pomembno le, da Luka uživa v tem, kar počne, in predvsem, da je srečen. Mislim, da je Lukova prednost v tem, da je zelo zrel, da ima glavo na pravem mestu in da ni nikoli popolnoma zadovoljen. Vedno pravi, da bi bil lahko boljši in da vedno lahko napreduješ. Mladim fantom in seveda tudi puncam bi vsekakor svetovala, naj sledijo svojim sanjam, predvsem trdo delajo in zagotovo jim bo uspelo.

Kaj pa prihodnost? Vsi govorijo o Lukovi prihodnosti, se tudi vidva veliko pogovarjata o tem? NBA, odhod v ZDA …

Mirjam: Iskreno se ne pogovarjava veliko o prihodnosti. Vsekakor ima Luka svoje želje in sanje, vendar ne razmišlja toliko o prihodnosti, in to se mi zdi zelo pomembno. Zaveda se, da je v odličnem klubu, in mu želi dati vse, kar lahko, odločitve pa bo sprejemal sproti.

Res je, da se veliko govori o njegovem odhodu v NBA, vendar verjetno je to običajno pri mladih, perspektivnih igralcih, zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, da se Luka s tem preveč ne obremenjuje. Prihodnost bo pač prinesla svoje.

Napisala: Tina Lucu

Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"