Razbijamo stereotipe: Zakaj bi se morale tudi deklice preizkusiti v nogometu

Če je še pred leti veljalo, da ženske ne vemo kaj dosti o najpomembnejši postranski stvari na svetu, to danes zagotovo ne velja več. Marsikatera ljubiteljica okroglega usnja bo znala lepše razložiti, kaj in kdaj je prepovedani položaj, in s tem razbiti marsikateri stereotip o ženskah in nogometu.

Dekleta pa ne le gledajo, ampak nogomet tudi igrajo. Ravno pred kratkim je na Nizozemskem potekalo evropsko prvenstvo v ženskem nogometu pod okriljem UEFE, na katerem je merilo moči 16 ženskih nogometnih reprezentanc. Dogodek je medijsko bistveno manj odmeven, kot je moško evropsko prvenstvo.

Cilj je dvigniti priljubljenost

Sicer pa je UEFA konec pomladi začela kampanjo Together #WePlayStrong. Ključni cilj, ki so si ga zadali v krovni evropski nogometni organizaciji, je bistveno dvigniti priljubljenost ženskega nogometa do leta 2022. Njihove želje so, da bi ženski nogomet postal najbolj zastopan dekliški oz. ženski šport v Evropi. Cilji se morda zdijo precej ambiciozni, a UEFA že od leta 2010 izvaja različne razvojne programe za ženski nogomet in v razširjenost ženskega nogometa večina njenih 55 članic vlaga tudi kar velika finančna sredstva in energije. V zadnjih letih je tako ženski nogomet bistveno napredoval. Svoje ženske ekipe imajo številni veliki klubi, med njimi za zdaj še ni Real Madrida, zmagovalca letošnje Lige prvakov. Kraljevski klub naj bi svojo žensko ekipo oblikoval že kmalu.

Več samozavesti

Čeprav se dekleta, ki igrajo nogomet, soočajo s številnimi stereotipi, je pri njih mogoče zaznati večjo stopnjo samozavesti in boljšo samopodobo pri najstniških dekletih kot pri tistih, ki igrajo drugi priljubljeni šport. Tako je pokazala raziskava, ki jo je pred nedavnim izvedla UEFA.

Pri raziskavi je sodelovalo več mednarodnih strokovnjakov, raziskovali pa so učinek, ki ga ima nogomet na psihološko in čustveno stanje deklic in mlajših žensk v Evropi. Raziskava je upoštevala vpliv, ki ga ima nogomet na samozavest, samospoštovanje, dobro počutje, občutek povezanosti, motivacijo in življenjske spretnosti, ter rezultate primerjala z drugimi priljubljenimi športi. Raziskovalni vzorec je obsegal 4128 deklet, starejših od 13 let iz Danske, Anglije, Nemčije, Španije, Poljske in Turčije.

Nadine Kessler, svetovalka za ženski nogomet pri UEFI, je izpostavila pomembnost pozitivne samopodobe, še posebej v obdobju odraš­čanja. »Študija je pokazala, da imajo dekleta, ki igrajo nogomet, več samozavesti kot tista, ki te igre ne igrajo. Če pomislim na lastno izkušnjo, ne najdem pravih besed, s katerimi bi opisala, kako pomembno je to v obdobju odraščanja. Prepričana sem, da lahko spremenimo percepcijo in pokažemo, kako enkratno je, da najstnice igrajo nogomet. Če nam bo to uspelo, bomo na dobri poti k doseganju našega cilja, da postane nogomet najbolj priljub­ljen šport za dekleta po vsej Evropi.«

Rezultati raziskave, ki jo je izvedla UEFA, so pokazali:

• 80 % mladih nogometašic je po zaslugi igranja v nogometnem moštvu bolj samozavestnih kot 74 % odstotkov tistih, ki se ukvarjajo z drugimi športi;
• 54 % mladih nogometašic se je strinjalo ali zelo strinjalo z izjavo, da jih manj skrbi, kaj si o njih mislijo drugi zaradi tega, ker se ukvarjajo s tem športom, v nasprotju od 41 % tistih, ki se ukvarjajo z drugimi športi;
• 58 % mladih nogometašic med 13. in 17. letom starosti je povedalo, da so s pomočjo nogometa premagale pomanjkanje samozavesti, v primerjavi z 51 % deklet, ki se ukvarjajo z drugimi športi;
• 48 % jih je navedlo, da so zaradi igranja nogometa bolj sproščene, v primerjavi s 40 % tistih, ki se ukvarjajo z drugimi športi.

Ženski nogomet v Sloveniji

Tudi v Sloveniji je ženski nogomet v vzponu. Obeti za njegov vzpon v Sloveniji pa so ravno zaradi pospeškov, ki jih dajeta UEFA in Nogometna zveza Slovenije (NZS), čedalje boljši. V slovenski krovni zvezi podpirajo (mlade) nogometašice, trenerke in sodnice ter s tem ustvarjajo trdne temelje za bodoče rodove.

Število nogometašic v Sloveniji zad­nja leta vztrajno narašča. Leta 2013 je bilo registriranih 1303 nogometašic, leto dni pozneje dobrih tristo več, lani pa so pri NZS beležili že 2012 nogometašic.

Ena izmed njih je tudi Nina Čebin (na fotografiji zgoraj), mlada trenerka nogometa, z diplomo Fakultete za šport, kjer nadaljuje tudi magistrski študij. Nina je polna energije in se z zanosom loteva svojega poslanstva. Ko ji igranje nogometa ni več predstavljalo dovolj velikega izziva, je naredila še licence za trenerko. Danes Nina trenira dekleta U15 in U17 v ženskem nogometnem klubu Krim in kot trenerka deluje v reprezentanci Slovenije U15. Trenerske izkušnje je nabirala tudi v Nemčiji pri TSG Hoffenheim.

Nina meni, da je strategija razvoja ženskega nogometa NZS pravilna. »Veljalo pa bi razmisliti, da mora vsaka nogometna ekipa v prvi in morda tudi drugi ligi imeti v klubu vsaj eno žensko ekipo v tekmovalnem sistemu katerekoli kategorije. To bi nedvomno prispevalo k prepoznavnosti ženskega nogometa in dvigu kakovosti. Tudi fantje bi se od deklet lahko marsikaj naučili.«

Dozorevanje

Tudi Nina opaža, da so stereotipi o ženskah in nogometu še vedno prisotni. A dekleta predsodek v stilu, »kaj bo ženska delala v nogometu«, le še spodbudi pri treningih in dokazovanju.

Tudi sicer opaža, da se znajo mlada dekleta, ki trenirajo nogomet, bolj postaviti zase. »Imajo zelo dobro samopodobo in že ogled treninga v slabih pogojih (dež, blato), vam da jasno sliko, da se razvijajo v samozavestne mlade ljudi, morda tudi bolj odporne proti težavnim situacijam, na katere družba v prihodnje lahko računa,« pravi Nina.

Kot trenerka spodbuja ekipni duh, podporo drug drugemu, medsebojno zaupanje, spoštovanje, prijateljstvo, spoštovanje pravil in komunikacijo. Pri svojih varovankah pa opaža, da so odgovorne in razvijajo pozitivne vrednote, saj odlično usklajujejo šolske obveznosti s treningi in tekmami. »Zavedajo se, da je proces treninga pomemben del razvoja vsake igralke nogometa ne le po športni plati, ampak je pomembno tudi dozorevanje kot človeka. Pomemben del odigrajo starši, ki razumejo, da po tednih sistematičnega treninga prihaja tekmovalno obdobje in da si dekleta bolj želijo igrati nogomet, kot na primer oditi na morje.«

Pri njenem delu z mladimi nogometašicami jo preseneča, da se za nogomet v zadnjem času odloča toliko deklet. To namreč še vedno ni samoumevno, predvsem zaradi stereotipov. »Kar me kot trenerko veseli in na kar posebej pazim je, da v procesu treninga poudarjamo tudi obveznosti in odgovornost. Dekleta se naučijo delati v ekipi, samozavestnega nastopa in odlične razporeditve nalog znotraj delovnega dne. Nedvomno se naučijo veščin, ki jih kot družba še kako potrebujemo,« zaključuje Nina Čebin.

Ženske na sedežu Nogometne zveze Slovenije

Na sedežu Nogometne zveze Slovenije je zaposlenih kar nekaj žensk, kar dokazuje, da kovačeva kobila ni vedno bosa. Enega od vodstvenih položajev je spomladi zasedla Urška Končar, ki skrbi za trženje in komuniciranje pri NZS.

S kakšnimi posebnimi stereotipnimi se ne srečuje, je pa Končarjeva priznala, da se je novega poslovnega izziva lotila z malo cmoka v grlu. »Predvsem v smislu, ali dovolj poznam ustroj nogometa,« je povedala.

A kmalu je spoznala, da gre za urejeno poslovno okolje, kjer je na prvem mestu znanje in usposobljenost, kako to znanje prenesti v prakso. Urška Končar opaža, da je glede nekaterih zadev celo prednost biti ženska. To, da vseh podrobnosti o nogometu ne pozna, ne vpliva na to, da svojega dela ne bi mogla opraviti dobro. Včasih se izkaže celo za prednost, saj lahko neobremenjeno pogledaš na situacijo.

Slovenski ženski nogomet v številkah (podatki za leto 2016):

• Število registriranih nogometašic: 2012;
• Število klubov: 17/30 ekip;
• Tekme v 1. SŽNL: 150 na sezono;
• Število ženskih sodnic: 30, od tega 6 sodnic s statusom mednarodne sodnice;
• Število ženskih trenerk: 75;
• Število tekem ženske A-reprezentance v letu 2016: 7;
• Število tekem ženske U19 reprezentance v letu 2016: 10, prvič uvrstitev v 'elite round' kvalifikacij;
• Število tekem ženske U17 reprezentance v letu 2016: 13, prvič uvrstitev v 'elite round' kvalifikacij.

Besedilo: Polona Prešeren. Fotografije: Shutterstock, Matic Kodrič, osebni arhiv.

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?