Krotilci rečnih brzic se bodo konec tedna, med 28. in 30. junijem, zbrali v Tacnu za tekmo svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah. Savske brzice bodo letos prizorišče tretje tekme svetovnega pokala sezone.
Za aktivni.si smo se pogovarjali s 27-letno Evo Terčelj, ki je že nekaj časa stalna članica slovenske ženske reprezentance v kajaku in kanuju na divjih vodah.
Ljubljančanki je kljub zahtevnim treningom in tekmam uspelo diplomirati na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, no letošnje leto pa se je odločila, da vso energijo vloži v šport. Evo smo ujeli v Londonu na prizorišču prve tekme svetovnega pokala, konec junija pa lahko zanjo prav tako na tekmi za svetovni pokal stiskate pesti v Tacnu.
Kako ste se za razliko od večine športnikov, posebno tistih, ki so veliko na poti, odločili, da morate kljub tekmovalnemu profesionalnemu športu misliti tudi na izobrazbo in prihodnost?
V športu sem vedno zelo uživala, zanimale pa so me tudi druge stvari. Nisem se želela postavljati pred izbiro in omejevati, pri sebi sem se odločila, kaj si želim in delala v tej smeri, da to tudi dosežem. To, da mi je uspelo uspešno usklajevati izobraževanje in vrhunski šport dojemam kot privilegij, ki je bil odvisen od številnih dejavnikov. Je pa dejstvo, da se v našem športu težko zasluži za celo življenje, zagotovo vplivalo na mojo odločitev.
Je kariera veslačev na divjih vodah daljša kot v drugih športih, si zato lahko vzamete čas za študij?
Posamezniki dokazujejo, da je sicer možno tekmovati na najvišjem nivoju tudi nekaj desetletij, vendar se sama ne vidim, da bi lahko vlekla svojo športno kariero toliko časa.
Zakaj je majhna deklica začela veslati na divjih vodah in ni raje izbrala baletnega krilca?
Pred mano je veslal že starejši brat in seveda sem morala brzice poizkusiti tudi sama. Pred tem sem se ukvarjala s številnimi drugimi športi, ampak me nobeden ni toliko pritegnil. Morda mi je predstavljal največji izziv, svobodo in hkrati igro. Preživljati poletne dni na vodi s sovrstniki je bilo nekaj najlepšega.
Kdo so bili vaši prvi vzorniki, kdo vas navdušuje danes?
Vedno težko odgovorim na takšno vprašanje, saj nisem imela izrazitih vzornikov. Nezavedno zagotovo družina, drugače pa sem se odvisno od situacije zgledovala po različnih ljudeh, ki so me pritegnili. Podobno so mi tudi danes všeč iskreni in preprosti ljudje, ki sledijo svojim sanjam in stojijo za svojimi prepričanji. To so lahko znane osebnosti ali pa ljudje iz vsakdanjega življenja.
Kakšni pa so vaši okvirni cilji za prihodnost? Morda nastop na olimpijskih igrah, stopničke v Tacnu, zgraditi novo predsedniško palačo,...?
Kratkoročni cilj je preizkusiti, kje so zares moje meje v športu. Lepo bi bilo čim višje. Kam točno me bo kasneje življenje popeljalo, ne vem. Rada imam pestrost in izzive. Moderen kajakaški center bi Slovenija zagotovo potrebovala.
Imate radi domače tekme in progo v Tacnu?
Tekma v Tacnu je le ena v seriji zaporednih tekem svetovnega pokala, tako da se prav posebej nanjo ne pripravljam. Si pa seveda vedno želim še posebno dobro tekmovati na domači progi in pred domačimi gledalci. Nikjer drugje ne doživiš takšnega vzdušja kot na tacenski progi.
Katere lastnosti so najbolj pomembne za dobrega kajakaša?
Težko je odgovoriti na takšno vprašanje, saj so različni profili športnikov lahko uspešni. Verjetno kot najpomembneje moraš imeti rad kajakaški šport, razvit občutek za divjo vodo in gibanje v prostoru ter trdo delo/predanost.
Kaj pa bi priporočili mladim kajakšem in kaniustom, kaj je najbolj pomembno za uspeh in za uživanje v športu? In zakaj naj se otroci sploh odločijo za ta šport?
Kajak je šport v naravi, kjer veljajo določene zakonitosti. Pomembno je, da raziskuješ stvari okoli sebe, jih poskušaš razumeti in se pri tem zabavaš. Na koncu je vse skupaj vendarle le igra. Vedno je možno najti nove izzive in nikoli ne postane dolgočasno. Preko športa spoznavaš tudi sebe. Čoln omogoča svobodo, s katerim lahko odkrivaš skrite kotičke, se družiš s prijatelji in čas kvalitetno preživljaš v naravi.
Kje pa najraje veslate, je kje posebno zanimiva proga, ki vas navdušuje tudi kot arhitektko?
Najraje veslam na reki Soči. Tja grem veslat ''za dušo'', v neokrnjeni naravi si napolnim baterije. Z arhitekturnega vidika pa me najbolj navdušuje olimpijska proga v Londonu, ki je s trajnostno zasnovo ena najbolj modernih na svetu.
Kako pa je s hrano? Kaj vam najbolj paše po napornem dnevu?
Različno. Rada dobro jem, predvsem domačo hrano iz svežih sestavin. Po napornem dnevu se prileže, če se lahko pustim razvajati in mi jo pripravi kdo drug.
Katero mesto, ki ste ga obiskali, vas je kot arhitektko najbolj navdušilo?
Do sedaj me je najbolj navdušil København. Zdi se mi zelo kreativno mesto, ki pa hkrati spoštuje svojo zgodovino. Na splošno mi je všeč skandinavska arhitektura in dizajn ter njihov odnos do okolja.
Kaj pa so vaši cilji v arhitekturi?
Področje arhitekture je zelo široko. Prenesti znanje iz športa v arhitekturo bi mi bilo v veselje.
In za konec - imate sploh kaj poletnega dopusta, za ležanje na plaži in branje lahkotnih revij?
Med sezono imamo skoraj dvomesečni premor tekem in takrat si lahko vzamem nekaj dni tudi za poletni dopust, da odklopim glavo in telo. Ponavadi ne zdržim prav dolgo pri miru, zato ga raje združim s še kakšnimi aktivnostmi v naravi.