Peter Lin Janežič in Anže Podlogar, srednješolca iz Ljubljane, sta kljub življenju v kotlini, debelo uro stran od morju, postala ena najbolj obetavnih slovenskih jadralcev. A ne pometata le z domačo in okoliško konkurenco.
Letos sta za seboj pustila vso svetovno mladinsko jadralno smetano.
Že na lanskem svetovnem prvenstvu v Angliji, kjer je nastopilo 193 posadk iz 25 držav, sta bila najboljša Evropejca, letos pa sta med božično-novoletnimi prazniki na mladinskem svetovnem prvenstvu Isaf v Maleziji stopila celo na najvišjo stopničko.
Ljubljančana na morju?
Osemnajstletni Peter ima jadranje že v genih, saj je jadralec tudi njegov oče Andrej: "Neko poletje naju je oče s sestro Leo vpisal na tečaj jadranja. Nobeden od naju ni bil preveč navdušen, jaz sem bil še posebej zadržan. Naslednje leto se je Lea za jadranje že bolj ogrela, meni pa še vedno ni bilo všeč. No, potem sva s sestro vseeno začela trenirati jadranje in po nekaj mesecih me je zasvojilo. Bolj resno sem začel jadrati že pri devetih letih."
Anže je veter v jadrih vzljubil še prej: "Ko smo bili s starši nekoč v Izoli in smo pomagali pri tekmi optimistov, mi je bilo takoj vse skupaj všeč. Poleti, ko sem bil star sedem let, pa sem očeta prosil, naj me vpiše na tečaj jadranja, in tako sem počasi začel. S Petrom pa skupaj jadrava dve leti in pol."
Treningi
"Poleg suhih, ki so trikrat na teden, so treningi na vodi večinoma ob vikendih, od petka do nedelje, če je posebej dober veter, gremo na morje še med tednom. Po navadi smo na vodi približno dve uri, ampak takrat zares intenzivno. Da vse deluje kot na tekmi," pravi Peter, ki skrbi za smer in jadralno taktiko, mlajši Anže pa je zadolžen za hitrost: "Seveda pa se tudi med jadranjem pogovoriva o finesah."
Močan veter – več hrane
A jadranje ni tako enostavno, niso potrebne le mišice in poznavanje vetra. Peter in Anže morata paziti tudi na težo, saj obstaja idealna skupna teža, ko njuna jadrnica najbolje drsi proti cilju.
"Če dan pred tekmo vidimo, da bo močan veter, potem morava pojesti več. Ko je vetra malo, seveda manj, če bi bila pretežka, ne bi šla nikamor. Morava pa ves čas paziti na svoje kilograme, zato je zdrava prehrana obvezna. Na začetku sem potreboval nekaj časa, da sem se odvadil jesti sladkarije, zdaj to ni več problem," pravi Anže, večji del sicer zelo vitke ekipe.
Kako drag šport je jadranje?
O denarju je iskreno in precej slikovito spregovoril kar trener zmagovalnega dvojca Andrej Janežič:
"To je tako. Ni najdražji šport, je pa zelo drag za ekipo. Če na primer pogledamo smučarske skoke – to je zelo drag šport. Za skoke je treba narediti skakalnico, a jo naredijo drugi. Podobno je pri nogometu, treba je zgraditi stadion. Jadrnico in opremo pa mora tekmovalec kupiti sam. Ampak saj to je še najmanj. Zelo draga so tudi potovanja, ker je treba na prizorišča po svetu prevažati jadrnico in trenerski čoln. Sponzorji so seveda dobrodošli. Brez sponzorjev zagotovo kmalu ne bo šlo več."
Konkurenca
"Nova Zelandija, Velika Britanija, ZDA in Argentina so najmočnejše države, ki razpolagajo tudi z veliko večjimi viri. Na Novi Zelandiji je jadranje nacionalni šport, tako kot pri nas smučanje. Konkurenca v razredu 29er je zares močna. Vse to pa pelje v naslednji razred – 49er, ki pa je olimpijski. Vse je isto oziroma zelo podobno, saj je jadrnica prav tako skiff, le da ima še večja jadra. Konkurenca je ravno zaradi tega, ker pot vodi do olimpijskih iger, zelo huda," izmenično razlagajo Peter, Anže in Andrej, ki prav zdaj, januarja, začenjajo resne priprave na olimpijske igre čez štiri leta.
Kaj je značilnost razreda 29er? "Vse je zelo hitro, dinamično, moraš biti odziven, to je zelo športen razred," pravi športni Anže.
Olimpijske igre 2020
Tako je bilo za fanta svetovno prvenstvo v Maleziji zadnje tekmovanje v razredu 29er, saj postaja vse teže obdržati primerno težo.
"Počasi bo vsak pridobil deset kilogramov mišične mase, kar ne bo lahko in bo zato potrebnih precej treningov in pravilne prehrane. Dolga je pot do olimpijade," se smeji njun trener, ki pravi, da se zdi leto 2020, ko imajo cilj nastopiti na olimpijskih igrah, še zelo daleč, a bo še prehitro tukaj, saj je treba narediti in spremeniti še kup stvari.
"Seveda vse bova poskusila narediti, da bova prišla na olimpijske igre. Za zdaj šola in jadranje še nekako gresta skupaj, časa nama sicer res ne ostane veliko, a za cilj sva pripravljena narediti vse," resno pripoveduje Peter, ki sicer prizna, da se najde tudi kakšna ura za druženje s prijatelji.
Napisala Tina Lucu, v reviji Lisa; foto: Goran Antley, osebni arhiv
Preberite tudi intervjuje:
- Izkušnje terapevta: "Če nekdo v družini doživi travmo, to lahko vpliva na vse njene člane"
- "Nisem zagovornica 'moderne' vzgoje, kjer otroci sprejemajo odločitve na mesto staršev"
- Bistvo spolnega odnosa je užitek, in ne orgazem
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?