Ko se navdušeno pričnete ukvarjati s športom, morda ne pomislite na zvine, zlome in pretegnjene mišice.
Kaj storiti, če se poškodujete? Prenehajte vaditi! Za začetek lahko ukrepate tudi sami. Če se bolečina poslabša ali ob tem opazite še druge znake, poiščite zdravniško pomoč. Sicer pa za lajšanje bolečin, vnetja in pospešeno celjenje uporabite metodo RICE. Sledite tem štirim korakom takoj, ko se poškodba pojavi, in jih uporabljajte vsaj naslednjih 48 ur:
- Rest = počitek: zmanjšajte intenzivnost vadbe in aktivnosti, ki bi lahko dodatno obremenile poškodovan ud.
- Ice = led: poškodovano območje s krožnimi gibi hladite z ledom štiri- do osemkrat na dan največ dvajset minut.
- Compression = obveza: z obvezo prizadetega območja lahko pomagamo zmanjšati otekanje in preprečimo nastanek edema.
- Elevation = privzdigovanje: Če poškodovani del dvignemo nad raven srca, s tem olajšamo prehod krvi in limfe proti srcu. Oteklina se bo lažje resorbirala, pa tudi bolečina bo pri tem manjša.
Ker je bolje prepreiti kot zdraviti, se držite naslednjih smernic:
- ne trenirajte, če ste preutrujeni,
- pazite na hrano in pijačo,
- če podaljšate trening, podaljšajte tudi počitek,
- vsako, tudi najmanjšo poškodbo poskusite takoj pozdraviti,
- nove napore uvajajte postopno,
- vedno si vzemite čas za ogrevanje in ohlajanje,
- takoj po treningu se umijte in preoblecite,
- poskrbite za ustrezno obutev in oblačila,
- dobro je, da vas stalno nekdo nadzoruje (trener) ali vadite skupaj s parterjem (spotting),
- vedno preverite, ali je okolje, v katerem trenirate, varno.
Najpogostejše poškodbe
Žulji, poškodbe nohtov: žulji so precej nadležni, saj bolijo. Nastanejo zaradi trenja med robom copate in kožo. Žulje je najbolje oskrbeti tako, da prilepimo razne obloge, kot so levkoplasti, nikar pa jih ne predirajte z nerazkuženimi pripomoeki, saj se rana lahko vname.
Zvini: pri zvinu se pretegne ali strga kita, ki je povezovalno tkivo med eno in drugo kostjo. Tovrstno poškodbo boste prepoznali po boleeini, modricah, vnetju, otekanju ter onemogoeeni gibljivosti uda oziroma sklepa ter njegovi ohlapnosti ali nestabilnosti. Najpogostejši so zvini gležnja, kolena ter zapestja.
Pretegnjene mišice: do nategnjene ali pretrgane mišice ali kite, ki je vezno tkivo, ki povezuje mišice in kosti, pride v primeru preobremenitve oziroma pretiravanja z vadbo ali pretiranega raztezanja. Med simptome pretegnjenih mišic spadajo boleeine, mišieni krei ter izguba mišiene moei.
Poškodbe kolena: do poškodb lahko pride med preintenzivnim tekom ali brez predhodnega ogrevanja in pa pri športih, ki zahtevajo nagle reakcije, kot so skoki, obrati itd. Najpogostejše poškodbe kolena so:
tekaško koleno – boleeina ali obeutljivost v bližini pogaeice, ob njej ali pod njo; vnetje golenske vezi – boleeina na zunanji strani kolena; tendinitis – vnetje kite v podkolenskem zgibu.
Vnetje pokostnice: pri vneti pokostnici se boleeina pojavi v pišeali, podolgovati kosti med kolenom in gležnjem. Najpogosteje do tega pride pri tekaeih, posebej pri tistih, ki s tekom šele zaeenjajo. Glavni vzroki vnetja pa so: pretiravanje ali nepravilna obremenitev noge med tekom, nepravilno raztezanje in ogrevanje ali nepravilne tehnike vadbe, tek ali skakanje na trdih površinah ter tek v športnih copatah, ki za tovrsten šport niso primerne (nimajo prave podpore in blažitve).
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem