No pa smo jo mahnili ...
Lahkih nog, ki so bile bore malo obtežene z Alpininimi udobnimi pohodnimi čevlji, navzgor, 'nad jurja', na vrh, kjer se že težko odločiš, ali bi si spočil oko na naši prečudoviti deželi, ali bi se nadihal svežega italijanskega zraka, ali pa bi le 'pofirbcal' dol v bližnjo avstrijsko kočo, če še kakšen naš pohodnik nastavlja soncu.
Verjetno ste uganili – Tromeja je bil naš prvi veliki pohodniški izziv.
Korak je bil zares lahkoten, kot da sploh ne bi bila obuta, kot da bi me nove 'alpinke' kar same ponesle cilju naproti. Zraven pa še super ekipa, s katero smo se takoj ujeli. Soglasno smo ugotovili, da si za naslednji cilj postavimo še kakšen višji vrh.
Dobra volja je najbolja in ta nas je spremljala celo pot. Pa smo srečali kakšnega štirinožca, nekaj družin, gorskih kolesarjev, vsi so prijazno odzdravljali, vsak v svojem jeziku.
Naš gorski reševalec Tine je hitro dokazal, da je svetovljan, in se je vmes malo zaklepetal z mimoidočim, midva z Blažem pa sva ta čas izkoristila za občudovanje svojih čevljev. Niti obližev nisva potrebovala, so se kar super obnesli. Še ko sva stopila v malo bolj razmočen teren in so bili rahlo blatni, se nisva kaj dosti vznemirjala. Le kaj bi se, morava vsem pokazati, da so pa le videli že kakšen hrib. So za nosit in uživat v njih, le kaj bi jih človek le gledal. No, spat nisem šla z njimi, že pa komaj čakam, da jih spet obujem.
Ko se človek vrne s takega luštnega aktivnega druženja, so baterije čisto napolnjene in se svet najlepši zdi. V hribih srček zaigra. Pa kaj bi vam govorila, saj to vsi hribovski navdušenci dobro vemo. Če pa ne poskusiš, pa ne veš.
Konec. No. Noben konec ni zares konec, kmalu jo povandramo našemu drugemu cilju naproti.
Gre kdo z nami?
Katja Avsenek
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"