Umrl je dr. Janez Kocijančič – človek, ki je vtisnil neizbrisen pečat v gospodarskem in športnem dogajanju Jugoslavije in Slovenije

1. 6. 2020
Umrl je dr. Janez Kocijančič – človek, ki je vtisnil neizbrisen pečat v gospodarskem in športnem dogajanju Jugoslavije in Slovenije (foto: Metka Grmek | Wikipedia)
Metka Grmek | Wikipedia

V 78 letu je umrl prvi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez in aktualni predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, dr. Janez Kocijančič.

Diplomirani pravnik, ki je leta 2010 doktoriral z disertacijo Pravna doktrina in praksa na področju športa v Evropski Uniji, je vtisnil neizbrisen pečat v gospodarskem in športnem dogajanju Jugoslavije in Slovenije.

Bil je predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961-63), predsednik CK Zveze mladine Slovenije (1966-68) in predsednik Zveze mladine Jugoslavije (1968-1971).

Bil je minister v vladi Staneta Kavčiča. Kot njegov tesni sodelavec je bil odstranjen iz političnega prizorišča po padcu Kavčičeve vlade leta 1973. Od takrat je deloval v gospodarstvu, in sicer najprej je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 pa je bil direktor Adrie Airways.

V osemdesetih letih, ki jih je zaznamovala liberalnejša politika Zveze komunistov, se je vrnil v politiko, kjer je tesno sodeloval z Milanom Kučanom. Zavzemal se je za pravice albanskega prebivalstva na Kosovu, kar je pomenilo, da je bil pod stalnim nadzorom vojaške policije. Ko se je Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove združila z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev in se preimenovala v Združeno listo socialdemokratov je postal njen predsednik. Po končanem mandatu leta 1997 ni ponovno kandidiral za predsednika, ker stranka ni dosegla načrtovanega volilnega rezultata.

Srhljivo odkritje v majevski jami
Dr. Janez Kocijančič je dobršen del svojega življenja posvetil športu in športni politiki v Sloveniji.
  • Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije,
  • od leta 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije.

V tem času največjih uspehov slovenskih smučarjev v svetu je tesno sodeloval s Tonetom Vogrincem.

Od leta 1981 je član predsedstva Mednarodne smučarske zveze - FIS, od leta 2010 je njen podpredsednik. Od leta 1991 je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, leta 2017 pa je bil soglasno izvoljen za predsednika Evropskih olimpijskih komitejev.

Za svoje predano delo v gospodarstvu in športu je prejel Bloudkovo nagrado – 1985, Kraigherjevo nagrado – 1990 in nagrado kralja Olafa - 2014.