Naš najboljši deskar, Tržičan Žan Košir, kar je potrdil z dvema olimpijskima kolajnama, se po prihodu iz Sočija še ni povsem oddahnil.
Kmalu 30-letnik je zdaj reden gost športnih in dobrodelnih prireditev, mediji smo se zanj morali postaviti v vrsto oziroma nas je na čakanje postavil kar on, saj pravi, da se dobro pozna in ve, da lahko funkcionira samo, če mu je njegov urnik znan. Zadnja leta si ga tako ali tako kroji sam, ima svojo ekipo, v kateri nastopa v več vlogah, očitno pa je zanj to prava formula za velike uspehe.
Žanova prepoznavnost je po prihodu domov eksplodirala: ‘’Še zdaj ne dojemam, kako je to sploh mogoče, a kot kaže, sem dosegel nekaj zgodovinskega, ne le zase, ampak za ves Tržič in vso Slovenijo. Počaščen sem nad tako pozitivnim odzivom. Trenutno je seveda vse v presežnikih, vem pa, da bodo prišli tudi bolj ‘sivi’ dnevi, in takrat bom videl, kdo res stoji za menoj, a do zdaj nisem imel veliko slabih izkušenj,’’ je povedal.
Resda ni več najstnik, pa vendar, ljubljenec mnogo deklet na splošno slovi kot zelo organiziran in zahteven do sebe na vseh področjih.
‘’Vzgoja mi je vcepila delovne navade, karakter perfekcionizem, telo pa organiziranost,’’ pravi. Vse je seveda odvisno od ljudi, ki so okoli njega, a je načeloma kar prilagodljiv in poskuša razumeti drugačnost. Njegovi standardi so visoki, če hoče, hitro najde napako, a obenem predlaga tudi rešitev.
‘’Biti človek načel zahteva veliko več kot le bitko za golo preživetje, zato moram biti za dosego vseh ciljev zelo organiziran in ves čas razmišljati korak naprej, sicer mi telo pregori. Trenutno sem profesionalni deskar in moje življenje se deli na prosti čas in delo. Delo je povezano z doseganjem ciljev, pri tem sem nepopustljiv in bom šel pri tem tudi prek sebe. V prostem času, večinoma prvi mesec po tekmovalni sezoni, pa me ne moti, če živim kot ‘cigan’, predvsem zato, ker želim svoji glavi privoščiti malo sprostitve,’’ pove.
In kdo sestavlja njegovo ekipo, s katero sodeluje zadnji dve leti in žanje največje uspehe?
‘’Na snegu v tujini smo trio: strokovni sodelavec Gašper Oblak, sotekmovalec Jernej Demšar in jaz, občasno se nam pridruži še nekdo izmed fizioterapevtov ali maserjev,’’ razjasni.
Doma je njegova ekipa večja: kondicijski trener je Klemen Jakše, fizioterapevti Nace Gartner, Matej Ipavec, Matej Čebokelj ter tržiški fizioterapevti pod vodstvom njegove mame Tanje. Maserja sta Marko Džalo in Jernej Košnjek, za sponzorje skrbi oče Dušan, za navijače (največji del ekipe) pa skrbita brata Črt in Urh.’’
Koordinator in vodja ekipe, tudi plačnik in organizator večine treningov, je Žan kar sam. ‘’To pomeni, da oblikujem celoten načrt snežnih treningov, se dogovorim s smučišči in drugimi ekipami za sodelovanje ter na koncu vse skupaj realiziram. Prav tako celotno komunikacijo s Smučarsko zvezo opravljam sam.’’
Brezskrbnega življenja športnikov, katerih delo je ‘le’ trenirati in biti čim boljši, Gorenjec tako ne pozna.
Kdo pa skrbi za njegovo psihično pripravo in kako se znebi treme pred tekmo?
‘’Za tremo pred tekmami očitno ne ostane nič časa, ne energije,’’ smeje odgovori. Sicer pravi, da se zaveda, da se bo moral še marsikaj naučiti, in je za to vedno pripravljen tudi kaj narediti.
‘’Bi pa lahko zavoljo svojega zdravja lahko svoje standarde malce znižal, saj je vse skupaj precej stresno,’’ prizna.
Ker je v svojem poslu ‘sam svoj mojster’, je treba zagotoviti tudi proračun za celotno sezono. Sponzorje mu je do zdaj iskal oče, a je ta proces vključeval tudi Žanovo aktivno sodelovanje, zato si je na tem področju pridobil že veliko znanja.
‘’Z očetom sva deskanje pripeljala na marketinški trg, kar je bilo pred tem za marsikatere strokovnjake na tem področju nemogoče. V zadnjih dveh sezonah nama je uspelo najmočnejša slovenska podjetja prepričati, da sem lahko vpliven ambasador njihovih blagovnih znamk. Vsi skupaj smo verjeli v isto zgodbo in ta vera, ki je temeljila na kvaliteti našega dela, nas je pripeljala do dveh olimpijskih medalj.
S tema ‘kovinama’ sem se v prvi vrsti želel zahvaliti vsem, ki so verjeli vame. Ker moji odnosi temeljijo na zvestobi in zaupanju, bom najprej poskrbel, da ohranim sodelovanje z obstoječimi partnerji, šele nato bom videl, ali imam sploh kaj prostora za nove,’’ je bil jasen. Ne želi namreč biti oglasna deska za kup našitkov, katerih učinek se potem tako ali tako izgubi.
Tekmovalno deskanje na snegu že nekaj časa ni več poceni šport, na sezono porabi okoli 20 desk, en dan treninga na snegu pa ga povprečno stane 800 evrov. Stroške mu pokrivajo sponzorji in zveza v razmerju 2 : 1.
‘’Strokovnjaki so izračunali, da je bil letos marketinški učinek ene olimpijske medalje v Sloveniji vreden 900 tisoč evrov, kar pomeni, da sem za svoje partnerje v zadnjih štirih letih skupno naredil najmanj 1.800.000 evrov vredno promocijo. To pomeni, da bi si za prihodnji olimpijski ciklus zaslužil imeti 450 tisoč evrov proračuna na sezono,’’ ne skriva svoje cene.
Seveda pa poklicni deskar vse vadbe ne opravi le na snežni deski. Kot otrok je treniral namizni tenis, nato odbojko, danes pa najraje kolesari, tako cestno kot spust, igra tenis, vozi longboard, igra inline hokej, odbojko na mivki, ko pa je na morju, vetrovne dneve izkoristi za kajtane.
‘’V teh športih poleti, med napornimi kondicijskimi pripravami, poiščem sprostitev in motivacijo.’’
Letošnja sezona je tudi zanj končana, ob dobrih snežnih razmerah pa vsak sončen dan izkoristi za testiranje nove opreme. Novo sezono bo začel že kmalu, s pripravami v začetku maja, avgusta pa gre prvič na sneg.
Napisala Polona Pirc, fotografije Helena Kermelj
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem