Skozi slovensko in tudi hrvaško Istro kar prevečkrat preprosto zdrvimo do prvega ovinka z morjem. Notranjost Istre je v resnici čudovita in zelo zanimiva. Če vas gneča na mejnih prehodih Dragonja in Sečovlje preusmeri na prehod Sočerga, se hitro za mejo ustavite v Buzetu, mestecu na hribu, ki slovi po tartufih in bogati zgodovini.
Buzet, staro naselje, leži na griču nad reko Mirno v osrednjem delu severne Istre ob cesti, ki povezuje Slovenijo prek mejnega prehoda Sočerga s hrvaško avtocesto A8, novejše naselje pa raste ob vznožju vzpetine Fontana.
Kaj lahko vidimo med kratkim postankom na poti na morje?
Današnjo podobo je mestece dobilo v času beneške vladavine. Tedaj so se gradile mestne utrdbe, na katere so se kasneje ponekod nadzidali stanovanjski objekti. Ohranjeno je dvoje mestnih vrat: glavna iz 1547 in severna iz 1592.
Na terasi glavnega trga je v skalo izklesana ploščad, na kateri stoji l. 1784 obnovljena župnijska cerkev, v kateri je, kakor tudi v drugih cerkvah v Buzetu in okolici (sv. Juraj na vrhu mestnega griča, iz začetka 17. stol.; baročna cerkev sv. Ante; sv. Marije Magdalene iz 1325 in sv. Ivana iz 1634), veliko zanimivih cerkvenih predmetov in več slik naslikanih v beneških delavnicah v 17. in 18. stoletju.
Tu stoji ohranjen tudi eden najlepših istrskih vodnjakov. V bližini Buzeta so odkrili tri zgodnjesrednjeveška pokopališča (langobardsko iz obdobja okoli leta 600 n. št.; bizantinsko iz 7. - 8. stol. in starohrvaško iz 9. -10. stoletja. V mestu je muzej z bogato arheološko, etnografsko in zgodovinsko zbirko.
Zgodovina
V času rimskega imperija se je današnji Buzet imenoval Pinguentum. V srednjem veku je bilo naselje, ki je bilo v lasti oglejskih patriarhov in je v starih listinah prvič omenjeno leta 804, že utrjeno s fortifikacijami. Kasneje je mesto prehajalo v last raznih fevdalnih družin. Od leta 1421 je mesto z okolico pripadalo Beneški republiki, katere vladavina je trajala vse do leta 1797. V drugi polovici 15. stoletja so ga večkrat oblegali Turki.
Po propadu Serenissime je Buzet skupaj s preostalo Istro za kratek čas spadal pod Napoleonovo Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre.
Po Napoleonovem porazu v Rusiji in pri Waterloo-ju je Buzet po določbah Dunajskega kongresa ostal pod avstrijsko nadoblastjo. Z razpadom Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920, je bil s preostalo Istro v okviru Italije, vse do konca druge svetovne vojne, ko je postal del Jugoslavije, z razglasitvijo neodvisnosti Hrvaške leta 1991 pa hrvaško mesto.
Pri Buzetu se nahaja še najmanjše mesto na svetu, Hum, kjer je na voljo domača biska, prav posebno žganje. V Humu gojijo tudi poseben običaj – letno volitev župana. Obiskovalci, ki jih navdušuje zgodovina, se bodo razveselili možnosti obiska Aleje glagoljašev. V Buzetu so na voljo tudi številne peš poti in kolesarske steze, ljubitelji adrenalinskih športov pa bodo navdušeni nad možnostjo paraglidinga in letenja z zmajem.
L.T.D.
- Preberite še: Lošinj: Dom pomorščakov, zdravilnih zelišč in blagodejne klime ali Ideja za izlet: Sprehod po mestecu Grožnjan