Če redno uživate ta živila, ste lahko bolj nagnjeni k depresiji, ugotavljajo strokovnjaki.
Znanstveniki v Španiji so odkrili nepričakovano povezavo med aminokislino prolin, ki se nahaja v številnih živilih, kot so govedina, ribe in želatina, ter depresijo pri ljudeh, miših in sadnih mušicah. Njihove ugotovitve kažejo, da bi nadzorovanje ravni prolina ali njegovega prehoda v možgane lahko pomagalo pri preprečevanju ali zdravljenju depresije.
Presenetljiva povezava med prolinom in razpoloženjem
Raziskovalci z Biomedicinskega raziskovalnega inštituta iz Girone (IDIBGI) in Univerze Pompeu Fabra (UPF) iz Barcelone so v sodelovanju z bolnišničnim raziskovalnim inštitutom IMIM identificirali povezavo med prolinom in depresijo pri ljudeh, miših in sadnih mušicah. Aminokislina prolin se pogosto pojavlja v običajni prehrani — predvsem v želatini, mesu živali, hranjenih s travo, in ribah iz naravnega okolja.
Njihova raziskava, objavljena v reviji Cell Metabolism, nakazuje, da prehrana, bogata s prolinom, lahko poveča tveganje za razvoj simptomov depresije.
Kaj povezuje prehrano in počutje?
Ekipa je pri sodelujočih analizirala tako količino kot vrste zaužitih aminokislin, obenem pa so vsi izpolnili vprašalnik za oceno depresivnosti.
»Presenetilo nas je, da je bila ravno količina zaužitega prolina najtesneje povezana z depresijo,« pojasnjuje dr. José Manuel Fernández-Real, vodja Oddelka za endokrinologijo v bolnišnici Dr. Josep Trueta v Gironi in profesor na Univerzi v Gironi.
Krvne analize so potrdile to povezavo — višje ravni prolina v plazmi so bile med najmočnejšimi presnovnimi pokazatelji depresije.
Pomembno vlogo ima tudi črevesna mikrobiota. Ugotovili so, da je depresija povezana s specifično sestavo bakterij v črevesju in z geni, ki sodelujejo pri presnovi prolina. Preprosto povedano: bakterije v vašem črevesju vplivajo na to, koliko prolina kroži po vašem telesu.
»Pri ljudeh z visoko porabo prolina, a nizko koncentracijo prolina v krvi, je bila mikrobiota podobna tisti, ki je značilna za nižjo pojavnost depresije. Poleg tega je bila bogata z bakterijskimi geni, ki uravnavajo transport in presnovo prolina,« pojasnjuje dr. Jordi Mayneris-Perxachs, raziskovalec na IDIBGI.
Depresija je lahko posledica neustrezne mikrobiote
Da bi ugotovili, ali prolin neposredno povzroča depresijo ali je zgolj njen stranski učinek, so raziskovalci mikrobioto človeških udeležencev prenesli v miši. Tiste miši, ki so prejele mikrobioto ljudi z višjo ravnijo prolina ali bolj izraženimi simptomi depresije, so začele kazati vedenje, podobno depresiji.
Raziskovalci so obenem zaznali spremembe v izražanju genov v možganih miši — predvsem tistih, ki so povezani s transportom prolina.
»Dejstvo, da lahko depresivno stanje s pomočjo mikrobiote prenesemo z ljudi na miši, in da takšna mikrobiota vpliva na prenos prolina v možgane, močno nakazuje na vzročno povezavo,« pravi dr. Rafael Maldonado z UPF.
Raziskave so nadaljevali tudi na sadnih mušicah (Drosophila melanogaster), ki lahko prav tako izražajo vedenje, podobno depresiji. Mušicam so v sterilno hrano dodali dve bakterijski vrsti, povezani s presnovo prolina.
Mušice, ki so zaužile bakterijo Lactobacillus (ta je bila pri miših povezana z manjšim tveganjem za depresijo), so pokazale več vztrajnosti in manj znakov obupa. Nasprotno pa so mušice, ki so zaužile bakterijo Enterobacter (povezano z depresijo pri ljudeh), kazale več depresivnega vedenja.
Zadnji del raziskave je vključeval genetsko spremenjene mušice, ki niso mogle prenesti prolina v možgane. Te mušice niso kazale skoraj nobenih znakov depresije — kar dodatno potrjuje vpliv prolina na duševno stanje.
Kateri hrani bi se morali izogibati v primeru depresije?
»Ti rezultati razkrivajo pomembnost prolina pri razpoloženju, kar je bilo doslej povsem spregledano,« poudarja dr. Fernández-Real. Raziskava odpira nove poti pri razumevanju depresije in možnosti, da bi s prehrano in vplivanjem na mikrobioto razvili nove oblike zdravljenja.
A strokovnjaki ob tem opozarjajo, da to še zdaleč ne pomeni, da bo vsak, ki zaužije več prolina, postal bolj depresiven. Prav tako to ne pomeni, da bi se živilom, bogatim s prolinom morali povsem izogibati. Vseeno pa je pomembno, da smo z uživanjem zmerni in da poskrbimo za celostno uravnoteženo prehrano.
Vir: scitechdaily.com
