Prehranjevanje po genih

23. 4. 2012

Vse bolj priljubljen način zdravega prehranjevanja po genih ni enak prehranjevanju po krvnih skupinah.

Živimo v obdobju izobilja nekvalitetne hrane in stresnih življenjskih razmer, kar je zelo dobra podlaga za slabo počutje, pa tudi za razvoj debelosti in srčno-žilnih obolenj, za katerimi zboleva vse več ljudi.

V iskanju odgovora na vprašanje »katera hrana je primerna zame?« ljudje posegajo po različnih metodah prehranjevanja in v poplavi popularnih diet in prehranskih nasvetov se je vse težje odločiti in izbrati najprimernejšo. Zadnje čase se veliko govori o dveh načinih prehranjevanja, ki ju ljudje pogosto primerjajo in celo zamenjujejo. Gre za prehrano po krvni skupini in prehrano po genih.

Prehrana po krvnih skupinah vs. prehrano po genih

Prehrana po krvni skupini temelji na prepričanju, da s pomočjo določitve krvne skupine AB0 lahko ljudi razvrstimo v eno od štirih prehranskih skupin: mesojedce (lovce, 0), vegetarijance (kmetovalce, A), vsejedce (nomade, B) in nekakšne novodobne vsejedce (»zagonetneže«, AB). Celotna ideja temelji zgolj na enem od 30 do danes znanih sistemov krvnih skupin, sistema AB0.

Krvno skupino AB0 določajo iz kapljice krvi -  z aglutinacijo eritrocitov ugotavljajo, katero krvno skupino – A, B, AB ali 0 - posameznik ima. Gre torej za serološki in ne za genetski test, kot mislijo nekateri. Že res, da so vse naše krvne skupine zapisane v genih, vendar to nima nobene znanstveno dokazane povezave s presnovo in odzivom našega telesa na hrano.

Priporočila prehranjevanja po krvni skupini so zelo radikalna, poudarjene so le določene skupine živil, nekatere zelo pomembne skupine živil pa so izključene (ljudje s krvno skupino 0 naj bi tako uživali predvsem meso, mlečni izdelki pa so v veliki meri prepovedani).

Če se zavedamo, da je človek vsejedec (čisto vsi ljudje nosimo gene za izdelavo encimov za prebavo in presnovo tako mesa kot tudi sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov in vseh ostalih pomembnih skupin živil) in da potrebuje uravnoteženo prehrano, ki mu omogoča, da dobi vsa potrebna mikro - in makrohranila, nujno potrebna za normalno delovanje telesa, težko razumemo, zakaj naj nekateri ljudje ne bi smeli uživati določenih vrst živil (na primer takih, ki vsebujejo gluten – torej velika večina žitaric, ki so za zdravje in zdravo prehrano bistvenega pomena).

Zagovorniki teorije prehrane po krvni skupini AB0 celo trdijo, da naj bi napačna prehrana povzročila zlepljanje eritrocitov. Če vemo, da ima najtanjša kapilara premer enega eritrocita, si ni težko predstavljati, kako resne zdravstvene težave bi to – če bi bilo res - povzročilo pri vseh, ki ne vedo, katero krvno skupino imajo in ki jedo »neustrezno« hrano - zdravniki bi v tem primeru imeli v svojih knjigah tovrstne patološke učinke hrane zagotovo že stoletja zelo dobro opisane.

Prehrana po krvni skupini je neuravnotežena prehrana, ki je na dolgi rok lahko celo zdravju škodljiva, znanstvenih dokazov za povezavo presnove živil s krvno skupino AB0 in za koristnost prehrane po krvni skupini pa ni.

Osnovni princip nutrigenetskega pristopa k prehranjevanju je preučevanje genskih mutacij, ki so posredno ali neposredno povezane s presnovo (na primer glutena, kofeina, laktoze, maščob, ...) oziroma so pogosteje prisotne pri ljudeh z najpogostejšimi kompleksnimi boleznimi moderne dobe (srčno-žilne bolezni, debelost, sladkorna bolezen tipa 2, osteoporoza) in katerih potencialno negativnemu vplivu se lahko izognemo z ustrezno prehrano.

Prehrana po genih izhaja iz znanstvenih raziskav teh mutacij in temelji na strokovni analizi in interpretaciji njihovega vpliva, iz česar nato izhajajo vsa nadaljnja prehranska priporočila (na primer povečan vnos nekaterih vitaminov in mineralov z znanim blagodejnim vplivom na določeno področje zdravja, izogibanje hranilom, ki jih slabše presnavljamo, uživanje primerne količine in vrste maščob in podobno).

Kaj je nutrigenetska analiza?

Nutrigenetska analiza na primer pove, ali se moramo zaradi okvare ali pomanjkanja določenih encimov izogibati hranilom, kot sta laktoza ali gluten. Mogoče je tudi določiti aktivnost encimov, na primer za presnovo kofeina, razstrupljanje določenih snovi in podobno. Namen nutrigenetske metode prehranjevanja ni določitev seznama živil, ki jih kdo sme ali ne sme jesti, ampak je prepoznava posebnosti presnove in prilagoditev prehrane z namenom zagotavljanja ustreznih količin hranil in uravnotežene prehrane.

Nutrigenetika je znanost, ki lahko že zdaj veliko pove o lastnostih presnove posameznika in ponudi koristna priporočila. Ker se naša genetska zasnova ne spreminja, je njeno poznavanje koristno za vse življenje. Nutrigenetske DNK analize v Sloveniji ponuja LifeGenetics, njihov namen pa je zdrava prehrana in življenjski slog ter zdravo hujšanje po genih.

Dr. Mateja Bedenčič, univ.dipl.biol.