Posebna prehrana in preprost način življenja ljudstva v dolini Hunza sta glavna razloga za njihovo odlično fizično in duševno zdravje. Ključna sestavina večine njihovih jedi je to živilo.
Dolina Hunza, ki leži v severnem delu Pakistana ob meji s Kitajsko, je dom skupnosti, za katero se verjame, da njeni člani živijo veliko dlje od povprečne pričakovane življenjske dobe. Tamkajšnji prebivalci naj bi dočakali tudi do 120 let.
Njihov življenjski slog je resnično poseben. Prehrana temelji na rastlinah, v dolini pa poznajo tudi posebno tradicionalno tehniko konzerviranja hrane, poroča kafe.rs.
"Hunza kuhinja" temelji na uporabi sadja, zelenjave, zelišč ter različnih vrst oreškov. Ključne sestavine večine domačih jedi so sveže marelice, suhe marelice in olje iz mareličnih koščic. Dolina Hunza je namreč polna različnih vrst mareličnih dreves.
Prednosti marelic
Marelice prinašajo številne zdravstvene koristi, saj so bogate z vlakninami, vitamini in minerali. Pomagajo krepiti imunski sistem, spodbujajo zdravo prebavo, zaradi vsebnosti antioksidantov pa tudi upočasnjujejo staranje. Prebivalci doline Hunza pravijo, da olje mareličnih koščic odlično deluje tudi v zaščiti proti raku.
Poleti si prebivalci kot prigrizek privoščijo sveže marelice, marelični sok pa je običajna pijača v vsakem gospodinjstvu. Julija in avgusta sušijo marelice na soncu na strehi svoje hiše, pri čemer ločujejo koščice, ki jih uporabijo za izdelavo olja. Suhe marelice jedo kot prigrizek pozimi in spomladi skupaj z mareličnimi semeni.
Prehranske navade v dolini Hunza
Običajna predelana hrana in prigrizki, ki jih najdemo v sodobnem svetu, so v dolini Hunza še vedno redkost. Prigrizki med obroki običajno vključujejo sadje ali oreščke. Tradicionalni prigrizki v dolini Hunza so jabolka, češnje, orehi, mandlji, suhe marelice, murve in sušene češnje.
Sušenje češenj, murv, narezanih jabolk, paradižnika in listnate zelenjave je običajna tehnika shranjevanja hrane. Zaradi ostrih zim in pomanjkanja hrane v hladnem obdobju je edini način shranjevanja poletnih pridelkov sušenje na soncu.
Meso uživajo zelo redko, saj je drago zaradi pomanjkanja pašnikov za živino. Hkrati nobena lokalna jed ne vsebuje sladkorja. Kljub temu da recimo preostali del države pije čaj "chai" s sladkorjem, tam tradicionalno dodajajo čaju žlico praženih lanenih semen v prahu, saj je znano, da lanena semena lajšajo bolezni srca ter preprečujejo debelost in diabetes.
Dolina Hunza je majhna skupnost tesno povezanih ljudi, kjer ne obstaja socialno-ekonomskih razlik. Celotna skupnost deluje na podlagi skupnih prepričanj in vrednot. Ker je javni prevoz na tem območju zelo omejen, ljudje živijo zelo aktivno življenje, kjer je hoja običajen del vsakdana. Zaradi razgibanega terena je prisotne veliko hoje v klanec.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je ravno ustrezen življenjski slog eden od razlogov, zakaj prebivalci doline Hunza živijo tako dolgo.
Vir: kafe.rs