Štiri vrste kruha, ki jih jedo najdlje živeči in najbolj zdravi ljudje na svetu

Območja, kjer živijo najdlje živeči ljudje na svetu, se imenujejo modra območja. Modrih območij je pet, med njimi pa so italijanski otoki Sardinija, japonski otok Okinava, grški otok Ikaria, polotok Nicoya v Kostariki in kalifornijsko mesto Loma Linda.

Preberite še: 

• Strokovnjak za dolgoživost razkriva, katero živilo bi vsak moral vključiti v svojo prehrano
• 4 mesta na telesu, ki jih morate zvečer dobro umiti

V teh krajih ne živijo le najdlje živeči ljudje na svetu – velik odstotek ljudi, starejših od 100 let, ampak tudi skupine ljudi, ki so se postarali brez večjih zdravstvenih težav, kot so bolezni srca, prekomerna teža, rak ali sladkorna bolezen.

Raziskava Dana Butnerja je pokazala, da na dolgoživost ljudi v modrih conah vpliva kakovost življenja, torej vse od pozitivnega pogleda na svet in nizke količine stresa do redne vadbe in kakovostne prehrane.

Lokalno pridelana živila

V modrih conah ljudje večinoma uživajo hrano, ki temelji na lokalno pridelanih živilih rastlinskega izvora (približno 80 odstotkov), ki jim dodajo ribe, jajca in mlečne izdelke. Najdlje živeči ljudje na svetu v povprečju zaužijejo približno 65 odstotkov hrane, ki temelji na ogljikovih hidratih, kot so polnozrnata žita, sadje, zelenjava in stročnice.

Voda in čaj

Meso uživajo v manjših porcijah po približno 50 gramov petkrat na mesec, ribe pa po približno 100 gramov trikrat na teden. Jajca in mlečne izdelke uživajo v zelo zmernih količinah. Omejena je tudi količina dnevno zaužitega dodanega sladkorja – največ sedem žličk. Najpogostejše tekočine za pitje so voda in čaj, nekaj kave in vina.

V modrih conah uživanje kruha ni prepovedano. Še več, kruh velja za osnovo zdrave prehrane. A za razliko od dobršnega dela zahodnega sveta, kjer je najbolj priljubljen kruh iz bele predelane moke, se v modrih conah prehranjujejo štruce, ki jih prebivalstvo peče le iz celih sestavin in brez dodatkov.

Štiri najbolj priljubljene vrste kruha v modrih conah:

Kruh iz kislega testa

Kruh iz kislega testa je priljubljen na Sardiniji in Ikariji, narejen pa je iz le nekaj sestavin – vode, polnozrnate moke in starterja. Zahvaljujoč procesu fermentacije pri izdelavi predjedi ima kruh iz kislega testa več prebiotikov in izboljša absorpcijo hranilnih snovi v telesu. Prebiotiki izboljšujejo zdravje prebavnega sistema in krepijo imunost.

Kruh iz celih zrn, kot so pšenica, rž in ječmen

Ne samo, da prebivalci Ikarije in Sardinije pečejo kruh iz celih zrn, kot so pšenica, rž in ječmen, ampak ta živila tudi meljejo v moko. Njihov kruh je videti drugačen od tistega, ki ga lahko najdete v trgovinah, saj je narejen iz minimalnih sestavin. Polnozrnata žita so bogata s prehranskimi vlakninami, vitamini B in minerali, kot so magnezij, kalij in železo, ki izboljšujejo zdravje celotnega organizma.

Pita kruh

V Ikariji so zelo priljubljene tudi neke vrste pita kruhki, ki se odlično podajo k rastlinskim beljakovinskim virom – od humusa do kuhanega fižola, leče in podobno. Zaradi uporabe celih zrn je ta vrsta kruha bogata tudi s prehranskimi vlakninami, vitamini in minerali.

Kruh iz koruzne moke

Koruzna moka oziroma mleta koruza se v prehrani uporablja že na stotine in tisoče let, kar ni presenetljivo, če vemo, da je odličen vir beljakovin, vitamina A, prehranskih vlaknin in različnih mineralov. Iz koruze pripravljamo vse od tortilj do polente, pa tudi različne vrste kruha. Kruh iz koruzne moke je zelo priljubljen v Loma Lindi, kjer ga mešajo s pirino moko in lanenimi semeni, ki so odličen vir omega-3 maščobnih kislin.

Preberite še: Razčistimo: je SLANINA res tako nezdrava?