Pravi ali domači kostanj (Castanea sativa) najdemo skoraj po vsej Sloveniji, izjema je le Koroška. Raste do nadmorske višine 800 metrov. Pomemben je zaradi plodov, ki so bogati s hranilnimi snovmi, zato so imeli v preteklosti velik pomen v prehrani.
Kostanj cveti na začetku poletja, plodovi pa dozorijo oktobra. Našli ga bomo v mešanih gozdovih, kjer je dovolj toplote vse do 800 metrov nadmorske višine.
Glavna sestavina kostanja je škrob, ki ga je v surovem plodu približno 44 odstotkov. Poleg tega kostanj vsebuje sladkor ter približno 4 odstotke beljakovin in 2 odstotka maščobe.
Bogat je z vitamini skupine B (B1, B2 in B6) ter minerali (kalcij, kalij, magnezij in fosfor). Sto gramov plodu vsebuje približno 213 kcal. Pri nas je največje kostanjevo drevo Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah, ki ima 15 metrov višine in obseg več kot 10,5 metra.
Kostanjev pire
V vsak kostanj z ostrim nožkom naredimo zarezo. Globoka mora biti ravno toliko, da predre lupino. Ne smemo zarezati v meso kostanja, da se ne bo med kuho razmočil.
Na kuhalnik pristavimo večji lonec z vodo in jo zavremo. Kostanje stresemo v vrelo vodo in jih 5 minut kuhamo. Nato kostanje odcedimo in olupimo.
Na kuhalnik pristavimo kozico z mlekom. Dodamo olupljene kostanje, sladkor in vaniljev izvleček. Vse skupaj zavremo na visoki temperaturi, nato pa temperaturo zmanjšamo in kuhamo v pokriti kozici 25 minut. Med kuhanjem večkrat premešamo.
Pazimo, da nam mleko ne uide čez rob posode. Kuhane kostanje odcedimo. Kostanje stresemo v posodo in jih stisnemo skozi stiskalnico. V kostanjev pire vmešamo maslo in rum ter zmes ponovno stisnemo skozi stiskalnico. Kostanjev pire razporedimo v desertne skodelice. Vse skupaj lahko prelijemo še s prelivom iz temne čokolade.
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"