Kaj je dobra hrana?
Je vsa polnovredna in nepredelana hrana. To so živila, ki jim niso dodane kemikalije ali drugi umetni dodatki. Sem spada presna ali surova prehrana.
Jejte čim več sveže zelenjave in sadja, ki jih nismo skuhali, pražili, cvrli, segrevali v mikrovalovni pečici ali kako drugače toplotno obdelali. Na ta način se ohrani največ potrebnih mineralnih snovi, encimov in drugih hranilnih snovi, po katerih telo kliče. Prebavni encimi, ki jih najdemo le v presni hrani (sadje, zelenjava) pripomorejo na naraven način k izboljšanju prebave.
Ločite ogljikove hidrate, ki jih vnesete v telo. Ponavadi so vsa živila, ki se presnavljajo kot ogljikovi hidrati, zapakirana skupaj s hidrogenirano maščobo, soljo, sladkorjem in ostalimi umetnimi dodatki, ki nimajo nobene zveze z zdravjem, in vplivajo na porast teže na račun maščobne mase. Taka živila so npr. bel kruh, pecivo in piškoti, sladice, krekerji, predelani kosmiči, cornflakes itd. Namesto tega jejte ogljikove hidrate, ki ne vsebujejo dodanega prečiščenega sladkorja in ostalih nepotrebnih sestavin.
Jejte torej več: sadja, polnozrnatih izdelkov, žita kot npr. pira, kvinoja, amarant, prosena kaša, ajdova kaša, polnozrnat riž in veliko zelenjave.
Razlikujte tudi med dobrimi in slabimi beljakovinami in maščobami. Dobre beljakovine so v pustem piščančjem in puranjem mesu, v ribah, jajcih, posneti skuti in mlečnih izdelkih, v sirotki... Beljakovine, zapakirane skupaj z maščobo, soljo in ostalimi neželenimi dodatki so v: salamah, svinjskem, govejem mesu in klobasah, hrenovkah itd. Tovrstna hrana vpliva na zakisanje krvi, upočasni prebavo, obremenjuje jetra in ledvice, povzroča bolezni srca in ožilja.
Kaj pa maščobe?
Slabe maščobe zvišujejo srčni tlak in raven holesterola, vplivajo na raven sladkorja v krvi, povzročajo upočasnjeno delovanje ledvic ter debelost.
Telo ne more predelati slabih maščob, zato jih transformira v strupene maščobne kroglice, ki polnijo celice in povzročajo debelost.
Izogibajmo se torej predelani hidrogenirani maščobi, ki jo najdemo največ v margarini, čipsu, hitri prehrani, čokoladi, sladoledu, slaščicah in ostali predelani mesni hrani.
Zdravo maščobo, ki jo telo nujno potrebuje pa najdemo v oreščkih, npr. mandeljnih, v lešnikih, v zdravih oljih, med katere sodijo hladno stiskana olja - olivno olje, bučno olje, svetlinovo olje, lešnikovo olje itd.
Kaj pa sladkarije?
Se jim moram popolnoma odreči? Odgovor je NE, pazimo le pri izbiri.
Še vedno so najboljše sladkarije, ki jih je ustvarila mati narava: to je raznovrstno sadje. Najboljša izbira je sveže sezonsko sadje, jagodičje ... Namesto palačink iz bele moke, si privoščimo palačinke iz ajdove ali polnozrnate moke (za nadev uporabimo 100-% marmelado, skuto z jabolki itd) ali na primer jabolčni zavitek iz polnozrnatega testa in brez sladkorja.
Sladila, ki so sprejemljiva in jih lahko občasno uporabimo namesto sladkorja so: med, melasa, javorjev sirup, presni agavin sirup in zelo dobra izbira: razredčen jabolčni sok.
Mito Šinkovec, profesionalni osebni in kondicijski trener
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?