Probiotiki so živi mikroorganizmi. Njihovo ime pomeni 'za življenje' in s tem imenom označujemo vse mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje.
V prehrani se najpogosteje uporabljajo mlečnokislinske bakterije, lahtobacili in bifidobakterije. Imena teh bakterij ste verjetno zasledili na številnih probiotičnih jogurtih. Te bakterije imajo svoj dom v našem črevesju.
Zaradi napačne prehrane ali stresa se lahko pojavi pomanjkanje teh, kar se pokaže v slabi presnovi, slabem počutju, pogostejših prehladih, vnetjih in podobno. Probiotike ne smemo mešati s prebiotiki, ki so navadno vlaknine, potrebne za normalno rast probiotikov. V probiotičnih izdelkih jih najdemo pod imenom inulin in oligofruktoza.
Pozitivne lastnosti probiotikov, čeprav takrat še niso vedeli, za kakšno 'snov' gre, so začeli proučevati v začetku prejšnjega stoletja. Znanstveniki so postali pozorni na dolgo življenjsko dobo ljudi na ozemlju ruskih step, Kavkaza in Bolgarije, ki so se prehranjevali predvsem s fermentiranimi mlečnimi izdelki z mlečnokislinskimi bakterijami. Sodobna medicina jim priznava ugodne učinke na telo šele nekaj desetletij, čeprav ugodne vplive te hrane na zdravje ljudi oziroma določena ljudstva poznajo že stoletja.
Probiotike vnašamo v telo s hrano. Primerni so za vso družino, tudi za zelo majhne otroke.
Bifidobakterije naj bi celo pomagale pri preprečevanju driske pri dojenčkih. Njihove dobre lastnosti še niso popolnoma dokazane, vendar obstaja veliko kliničnih študij, ki kažejo, da probiotiki pomagajo pri prevelikem razmnoževanju slabih bakterij, zmanjšujejo vnetja, izboljšujejo imunski sistem, pomagajo zniževati krvni tlak in holesterol, pri otrocih pa naj bi pomagali pri kožnih alergijah.
V telesu imamo okoli 100 trilijonov mikroorganizmov iz 500 različnih vrst, če ne štejemo virusov in glivic. Te dobre bakterije skrbijo za številne biološke procese, ki potekajo v našem organizmu. V fermentirani hrani kar mrgoli dobrih bakterij.
Z uživanjem takšne hrane lahko na naraven način in za zelo malo denarja, če primerjamo s probiotiki v tabletkah, telesu zagotovimo zadostno količino nujno potrebnih mikroorganizmov. Najlažje to naredimo s kefirjem.
Kefir je hrana, ki je primerna za vse ljudi, posebej priporočljiv pa je tudi za otroke.
Z uživanjem kefirja dobijo otroci poleg dobrih mikroorganizmov tudi maščobne kisline in aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati, pa tudi minerale, kot so kalcij, fosfor in magnezij. Kefir je tudi lažje prebavljiv kot mleko. Ker med nastajanjem kefirja laktoza razpade do mlečne kisline, je primeren celo za ljudi, ki imajo razvito netoleranco na laktozo – mlečni sladkor.
Poleg tega pa probiotični mikroorganizmi izločajo še laktazo – encim, ki razgrajuje laktozo, zato lahko ti izdelki pomagajo pri tovrstnih alergijah. Kefir si lahko naredite sami s surovim mlekom in kefirjevimi zrnci ali pa že narejenega kupite v trgovini. Pozorni bodite, da kupljenemu kefirju niso dodali sladkorja, da je narejen iz nehomogeniziranega mleka in da je narejen iz pravih kefirjevih zrnc.
Prave prednosti probiotokov bomo opazili šele pri rednem in zadostnem uživanju izdelkov, zato jih uživajte redno vsaj nekaj tednov. Pri nakupu probiotičnih izdelkov bodite pozorni. V Belgiji so biologi pregledali 55 probiotičnih izdelkov. 30 izdelkov je bilo v obliki praškov in 25 v obliki mlečnih izdelkov.
Ugotovili so, da pri izdelkih v praških kar tretjina izdelkov ni vsebovala živih bakterij. V mlečnih izdelkih pa so našteli do bilijon živih mikroorganizmov na milimeter vzorca. Celotna študija bo objavljena v International Journal of Food Microbiolog.
Vir: Predavanja in članki dr. Mercola, New medical news
Mojca Cepuš, nutricionistka v Lisi
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"