Povečuje tveganje za debelost, srčno-žilne in presnovne bolezni, raka, duševne motnje in celo prezgodnjo smrt.
Ljudje, ki pogosto posegajo po ultra-predelanih živilih, imajo občutno višjo raven vnetnih markerjev, ki so povezani z boleznimi srca in rakom. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko dolgoročne posledice uživanja teh živil postale primerljive s tistimi, ki jih povzroča kajenje.
Ultra-predelana živila prevladujejo v sodobni prehrani
Ultra-predelana živila (ang. UPFs – ultra-processed foods) vključujejo gazirane pijače, pakirane prigrizke, industrijsko predelano meso, predpripravljene obroke in druga močno industrijsko obdelana živila. Takšna hrana je pogosto polna aditivov, a revna z bistvenimi hranili. V ZDA tovrstna živila predstavljajo skoraj 60 % povprečnega dnevnega energijskega vnosa pri odraslih in kar 70 % pri otrocih.
Proizvedena so tako, da trajajo dlje, so izjemno privlačna za okus in pogosto vodijo k prenajedanju – a kljub temu vsebujejo le malo hranilne vrednosti.
Raziskave vedno bolj povezujejo visoko uživanje teh živil s povečanim tveganjem za debelost, srčno-žilne in presnovne bolezni, raka, duševne motnje in celo prezgodnjo smrt.
Vnetje: tiha nevarnost za zdravje
Nova raziskava Medicinske fakultete Charles E. Schmidt pri Florida Atlantic University je pokazala neposredno povezavo med uživanjem ultra-predelanih živil in povišanimi vrednostmi vnetnih markerjev v telesu. Osebe, ki so pojedle največ ultra-predelanih živil, so imele bistveno višje vrednosti C-reaktivnega proteina visoke občutljivosti (hs-CRP), ki velja za zanesljiv pokazatelj vnetja in napovednik bolezni srca.
Doslej v ZDA ni bilo veliko reprezentativnih podatkov o tem, kako uživanje teh živil vpliva na vnetje v telesu.
Po podatkih, objavljenih v reviji The American Journal of Medicine, so udeleženci raziskave v povprečju dobili 35 % svojih dnevnih kalorij iz ultra-predelane hrane. Najnižja skupina je uživala med 0 % in 19 % kalorij iz ultra-predelanih živil, najvišja pa med 60 % in 79 %.
Po upoštevanju dejavnikov, kot so starost, spol, kajenje, telesna dejavnost in drugo, so imeli posamezniki iz "najvišje skupine" za 11 % večjo verjetnost povišanih vrednosti hs-CRP v primerjavi z "najnižjo skupino". Tudi zmerni uživalci (40 %–59 % kalorij iz ultra-predelanih živil) so imeli 14 % večjo verjetnost, tisti v razponu 20 – 39 % pa 7 %, kar statistično ni bilo pomembno.
Kdo je najbolj izpostavljen?
Nekatere skupine so še posebej ranljive. Odrasli, stari med 50 in 59 let, so imeli za 26 % večje tveganje za povišane vnetne markerje kot mlajši med 18 in 29 let. Debelost je pomenila kar 80 % večje tveganje v primerjavi z osebami z zdravo telesno težo. Kadilci so imeli 17 % večje tveganje kot nekadilci. Presenetljivo pa telesna neaktivnost ni bila statistično pomembno povezana z višjimi vrednostmi hs-CRP.
»Naši izsledki jasno kažejo, da imajo posamezniki, ki zaužijejo največ ultra-predelanih živil, občutno višje ravni hs-CRP, kar pomeni večjo prisotnost vnetja v telesu,« je povedala dr. Allison H. Ferris, profesorica in predstojnica Oddelka za interno medicino na FAU. »To ima pomembne posledice za klinično prakso, javno zdravje in prihodnje raziskave.«
Raziskovalci so analizirali podatke 9.254 odraslih iz nacionalne raziskave o prehrani in zdravju v ZDA. Upoštevali so prehrano, vrednosti hs-CRP in druge zdravstvene dejavnike. Uživanje ultra-predelanih živil so razvrstili v štiri skupine glede na delež dnevnih kalorij in uporabili statistične metode za ugotavljanje povezave med prehrano in vnetjem.
»C-reaktivni protein nastaja v jetrih, test hs-CRP pa je enostavna, dostopna in zanesljiva metoda za merjenje vnetja ter napovedovanje srčno-žilnih bolezni,« je pojasnil dr. Charles H. Hennekens, soavtor študije in ugledni profesor medicine na FAU. »Menimo, da bi morali zdravstveni delavci s pacienti pogosteje govoriti o tveganjih ultra-predelanih živil in prednostih polnovredne hrane.«
Avtorji raziskave hkrati opozarjajo na porast raka debelega črevesa in danke v ZDA, še posebej pri mlajših odraslih. Menijo, da je povečano uživanje ultra-predelanih živil lahko eden izmed dejavnikov tveganja. Prav tako obstaja povezava z drugimi prebavnimi boleznimi.
Ultra-predelana živila kot novo kajenje
Raziskovalci primerjajo situacijo z zgodovino tobaka: tudi tam je minilo več desetletij, da so znanstveni dokazi in javnozdravstveni ukrepi pripeljali do konkretnih sprememb. Podobno pričakujejo, da bo prišlo tudi pri ultra-predelanih živilih do večje osveščenosti in sprememb na ravni politike.
»Multinacionalna podjetja, ki proizvajajo ultra-predelana živila, imajo velik vpliv – podobno kot so ga v preteklosti tobačne družbe. Zato bodo ukrepi za zmanjšanje uporabe aditivov in spodbujanje zdrave prehrane verjetno počasni, a nujni,« je zaključil dr. Hennekens. »Vlada mora ukrepati z boljšo zakonodajo, jasnejšim označevanjem živil in bolj zdravo ponudbo v šolah in programih. Obenem pa moramo upoštevati, da veliko ljudi nima dostopa do kakovostne, zdrave hrane – kar kliče po širšem, sistemskem odgovoru javnega zdravja.«
Vir: scitechdaily.com
