NIJZ opozarja: Tako morate ravnati s hrano, ki se je nahajala v poplavljenih prostorih! (+ navodila za prekuhavanje vode)

Dež je preplavil praktično celotno Slovenijo, zato je nujno, da veste, kaj storiti, če boste iz poplavljenih prostorov reševali hrano.

Poplave ne prizanašajo skoraj nikomur več in težko pokažemo na kraje ali vasi, ki jih niso zajele. Ne naredite si še večje škode z uživanjem živil, ki niso več primerna za pripravo ali z nepravilnim ravnanjem, če jih je zajela voda.

NIJZ svetuje, kako v teh dneh ravnati z živili, ki jih je zajela voda ali so se nahajala v poplavljenem prostoru.

Takšna so njihova priporočila:

Pregled in izbor živil

Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo.

Vsa živila pregledamo, če morda ne vsebujejo tujkov (koščkov stekla, drobcev drugih poškodovanih predmetov …). Živila, ki vsebujejo tujke, zavržemo. Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo.

Zavreči je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so kakorkoli poškodovane, npr. so napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb in živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži.

Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti ali stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna. Če je le mogoče, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in jo v celoti operemo. Če je mogoče, površino embalaže tudi razkužimo z ustreznim razkužilom po navodilih proizvajalca. Pazimo, da razkužilo ne pride v stik z živilom.

Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, zavržemo. Na splošno velja, da kemičnih snovi ne moremo sprati z živil (npr. naftnih derivatov …).

Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in do izpada električne energije ni prišlo, lahko v njih shranjena živila uporabimo. Hladilnike in zamrzovalnike odpiramo le, kadar je to nujno potrebno.

View this post on Instagram

A post shared by NIJZ (@_nijz_)

Prekuhavanje vode

NIJZ deli tudi navodila za prekuhavanje vode:

Ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še eno minuto. Ker se pogoji delovanja na mikroorganizme spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, da voda vre tri minute.

Na ta način uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike zdravju škodljivih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom (npr. bolniki z AIDS-om).

Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja že prekuhane vode je najbolje, da voda ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku, v čisti in pokriti posodi.

Več informacij o prekuhavanju najdete TUKAJ.

Vir: NIJZ