Novak Đoković je znan po svojem posebnem jedilniku. Ali je ta primeren tudi za "navadne smrtnike"?
Barnaby Lane, športni novinar in rekreativni igralec tenisa, se je odločil, da bo teden dni jedel kot Novak Đoković. Svojo izkušnjo je podrobno opisal za Business Insider, povzeli pa so jo na portalu mondo.rs. Preverite, kaj je zapisal novinar.
Đokovićeva prehrana: stroga, čista in skoraj v celoti rastlinska
Đoković prisega na strogo prehrano brez glutena in mlečnih izdelkov
V knjigi Serve To Win Novak Đoković trdi, da mu je sprememba prehrane – predvsem opustitev glutena in mlečnih izdelkov – omogočila preboj "z roba neuspeha do svetovnega prvaka".
Osebno nisem bil v taki situaciji, niti ne sanjam o osvojenem Grand Slamu. A kot športni novinar, ki pogosto poroča o srbski zvezdi in sam občasno udari po žogici, sem si rekel: "Zakaj pa ne? Prehranjeval se bom kot Đoković. Vsaj teden dni."
Čeprav se ne označuje kot vegan, se Đoković izogiba mesu, ribam in vsem živalskim izdelkom. Ne uživa glutena ter mlečnih izdelkov.
Po njegovih besedah mu tak način prehranjevanja prinaša številne koristi: boljšo prebavo, manj bolečin in okorelosti v sklepih ter več energije. Predgovor v njegovi knjigi je napisal dr. William Davis, ki med drugim trdi, da gluten povzroča "meglo v glavi" in hormonske motnje, ki lahko ohromijo športno zmogljivost. Nekatere njegove trditve so bile sicer znanstveno ovržene.
Preizkus se začne: sedem dni po Đokovićevo
V petem poglavju knjige je predstavljen vzorčni sedemdnevni jedilnik brez glutena in mlečnih izdelkov. V njem se sicer pojavi nekaj rib in mesa (npr. pečena piščančja prsa, solata s tuno), a ker je Novak svojo prehrano pozneje še bolj zaostril, sem se odločil, da bom jedel čim bolj rastlinsko.
Hrana za teden dni me je stala nekaj več kot 50 funtov (približno 58 evrov), kar je bilo ceneje, kot sem pričakoval. Osnovna živila, kot so riž, solata in oreščki, so bila ugodna. Največ sem zapravil za sadje, juhe in energijske ploščice. Za pijačo nisem porabil nič – pil sem le vodo.
Izdelki brez glutena pa niso poceni. Navaden kruh stane 1,10 funta, brezglutenski pa 2,60. Tudi izbira v trgovini ni bila posebej bogata.
Dan 1: voda, kosmiči in veliko solate
Dan se je začel s kozarcem vode, sledil je zajtrk s sadjem, dvema žlicama medu in skledo kosmičev z mandljevim mlekom – kar, priznam, ni bilo ravno po mojem okusu. Za kosilo sem jedel zeleno solato in brezglutensko testeninsko solato, popoldne lubenico, za večerjo pa solato iz ohrovta, italijansko minestrone juho in lososa z zelišči.
Ni bilo slabo, a bilo je dolgočasno. Moji priljubljeni obroki so polni okusa – špageti bolognese, fajitas s piščancem, morska paella. V primerjavi s tem je bila Đokovićeva prehrana precej… medla. In vedel sem, da bo šlo samo še navzdol.
Vsak dan je jedilnik bil bolj monoton
Zajtrk je drugi dan bil podoben kot prvi dan (brez kosmičev, hvala bogu), kosilo spet solata, tokrat s soba rezanci – ti so bili dejansko okusni. Popoldanska malica: energijska ploščica in sadje. Večerja? Spet solata, tokrat s tuno, ter paradižnikova juha. Voda, voda, voda. Kot ljubitelj gaziranih pijač sem po tihem trpel.
Vsak dan je bil več ali manj podoben. En dan piščanec z limono, drug dan zrezek s krompirjem – ampak osnovna struktura se ni spreminjala: več vode, več sadja, več solat in več juh.
Imam skoraj 90 kilogramov in redno dvigujem uteži – potrebujem konkretne obroke. Solate in juhe me niso nasitile. Malice so bile preveč skromne.
Kriza petega dne
Čeprav moj lokalni teniški teren ni ravno Wimbledon, je povsem primeren za partijo s prijateljem. A do petega dne me je že vse minilo. Gledal sem v peto skledo juhe v petih dneh in si mislil: "Ne še ena juha..."
Nato pa se je zgodil mali čudež. Med branjem knjige sem naletel na vrstico, kjer Đoković zapiše, da si občasno privošči kozarec rdečega vina. "Ne štejem ga za alkohol. Zame je to sveta pijača." Nisem potreboval drugega dovoljenja. Kozarec rdečega je bil osvežitev, ki sem jo nujno potreboval.
Primerjava z Ronaldovo prehrano
Leto prej sem teden dni jedel kot Cristiano Ronaldo. Tudi zdrava prehrana – a z več raznolikosti: sadni sokovi, jogurti z okusi, okusne malice, različno meso. Đokovićeva dieta je bila veliko bolj ozka, a po njej sem se počutil bolje.
Ali je bila razlika posledica brezglutenske in brezmlečne prehrane? Težko rečem. Zagotovo sem jedel več sadja in zelenjave kot običajno, in se izognil nezdravi hrani – brez čokolade, brez gaziranih pijač. In to se je poznalo.
Tako kot pri Ronaldovi dieti, je tudi tukaj prehranjevanje kot profesionalni športnik bila zanimiva izkušnja. A dejstvo je, da jaz nisem profesionalec.
Đokoviću dam kapo dol za predanost in disciplino. Njegov način prehranjevanja je zahteven. Zame osebno – preveč. Ampak za en teden je vsekakor bilo vredno poskusiti.
