To živilo pogosto demoniziramo in se mu v širokem loku izogibamo, v resnici pa lahko pripomore k daljšemu življenju.
Ko pomislimo na navade, ki pripomorejo k dolgemu in zdravemu življenju, se običajno spomnimo nasvetov zdravnikov: redna telesna dejavnost, preventivni pregledi, uravnotežena prehrana. In vsi ti resnično štejejo. A vedno bolj se tudi zavedamo, da niso vse "nezdrave" navade zares tako škodljive. Ena takih je uživanje kruha.
Kako kruh vpliva na zdravje?
Dolga leta je bil kruh močno demoniziran. Med drugim naj bi povzročal pridobivanje teže in škodil zdravju. A v resnici je vsak kruh lahko del pestre uravnotežene prehrane.
Res je, da je bel kruh manj hranilen, zato je nekoliko manj ustrezna izbira za vsakodnevno uživanje. Polnozrnat kruh je po drugi strani bogat vir vlaknin in drugih pomembnih hranil. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da je za zdravje koristen tudi kruh iz droži - ta naj bi celo pripomogel k daljšemu življenju!
"Kruh iz kislega testa ni le modna muha iz pekarn – je hranilno bogat in tradicionalno pripravljen živilski izdelek," za portal Parade pojasnjuje dietetičarka in strokovnjakinja za celostno zdravje Samantha Peterson.
"Dokazi jasno kažejo, da kruh iz kislega testa izstopa med vrstami kruha," pravi dr. Stacie Stephenson, specialistka za funkcionalno in integrativno medicino. "Ključna razlika med običajnim kruhom in kruhom iz droži je fermentacija."
Kislo testo nastane s fermentacijo koristnih bakterij, ki krepijo našo črevesno floro. "Vsi imamo v črevesju bakterije, ki nam pomagajo prebavljati hrano, izkoristiti hranila, okrepiti imunski sistem in še marsikaj," pojasni dr. Stephenson. "Zdrava črevesna mikrobiota je močno povezana z dolgoživostjo – dokaz za to so številna dolgoživa ljudstva v t. i. 'modrih conah', kjer vsakodnevno uživajo kruh iz kislega testa (in pogosto tudi jogurt, še en fermentiran izdelek),” dodaja.
Peterson poudarja, da kislo testo vsebuje pomembna hranila, kot so vitamini skupine B, magnezij in cink. Pomanjkanje vitamina B12 je denimo povezano z upadom kognitivnih sposobnosti in demenco. V fermentirani obliki so ta hranila telesu tudi lažje dostopna.
Fermentacija ima še druge prednosti: hrano naredi lažje prebavljivo, bolj prijazno do krvnega sladkorja in pogosto bolj sprejemljivo za ljudi z občutljivostjo na gluten.
"To pomeni več energije, boljšo presnovo in manj vnetij – vse to pa močno vpliva na to, kako se staramo," pravi Peterson. "Gre za ogljikov hidrat, ki ga priporočam tudi ljudem, ki imajo težave s hormonskim ravnovesjem ali prebavo.”
Poleg prehrane igrajo pomembno vlogo tudi druge navade: gibanje, kakovosten spanec, obvladovanje stresa in negovanje odnosov.
"Gre za to, kaj počnemo redno in dolgoročno – skozi leta in desetletja," zaključi dr. Stephenson. "To je prava pot do dolgega življenja."
Vir: yahoo.com
