Azijske kuhinje ne odlikuje le raznolikost jedi, temveč tudi to, da je zelo lahka, zdrava in večinoma zelo nemastna. Značilnost azijske kuhinje so vedno sveže sestavine, uporaba veliko različnih vrst zelenjave in seveda kuhanje v voku.
Kitajska kuhinja
Kitajska kuhinja je bila dolgo sinonim za azijsko kuhinjo in smo jo povezovali predvsem z rižem, spomladanskimi zavitki in govedino ali svinjino v sladko-kisli omaki.
Toda kitajska kuhinja ponuja veliko več kot le popečen riž, zelenjavo iz voka, juho z rezanci in spomladanske zavitke. Okoli tisoč različnih azijskih receptov in več kot sto različnih kitajskih juh štejemo med posebnosti te kuhinje.
Na Kitajskem hrano uporabljajo v povezavi z zdravjem, zato so kitajsko-azijski recepti še posebej priljubljeni, saj vsebujejo zelo malo maščob in veliko sveže zelenjave.
Japonska kuhinja
Japonska je morska dežela, kar še posebej velja, ko gre za hrano. Medtem ko na Kitajskem pripravljajo pretežno štirinožne živali, na japonskih krožnikih vladajo ribe in druge morske živali ter rastline.
Miso juha z algami in tofujem je japonska vsakodnevna hrana in tudi kombinacija riža in rib za zajtrk ni nič nenavadnega. Na vsakodnevnem jedilniku so namreč riž, ribe, meso in zelenjava, pa tudi tofu in gobe, sestavljeni v različne jedi.
V prestižnih restavracijah kot specialiteto strežejo na tanke rezine narezan filet ribe napihovalke, ki jo lahko pripravljajo samo posebej izurjeni kuharji, sicer je smrtno strupena.
Poleg juhe miso sta najslavnejši in tipični japonski jedi še zvitki suši ter sašimi, pripravljen s surovo ribo. Najpomembnejša razlika med japonsko-azijskimi recepti in kitajsko kuhinjo je v uporabi začimb, ki v japonskih jedeh nikoli ne prevladajo.
Tajska kuhinja
Tudi na tajskem je riž osnovno živilo. Samo v izbiri zelenjave in začimb se tajski način kuhanja popolnoma razlikuje od japonske in kitajske kuhinje.
Pekoče, sladko in slano so osnovni okusi, ki so prepoznavni v tajsko-azijskih receptih, kar dokazujejo tudi najbolj znane jedi pad thai (tajska jed z rezanci), tom yam kung (pekoča juha z rakci) in som tam (papajina solata).
Okus slavnega tajskega karija se je skozi stoletja razvil iz mišljenja, da pekoča hrana krepi imunski sistem. Tudi danes so originalni tajski recepti zelo pekoči, v restavracijah za evropski okus pa so pogosto precej blažji.
Lahkost in raznolikost
Azijske kuhinje ne odlikuje le raznolikost jedi, temveč tudi to, da je zelo lahka, zdrava in večinoma zelo nemastna. Značilnost azijske kuhinje so vedno sveže sestavine, uporaba veliko različnih vrst zelenjave in seveda kuhanje v voku.
Pri kuhanju v voku uporabimo zelo malo olja in le takega, ki prenese visoke temperature (sezamovega, palmovega, kokosovega, arašidovega). Vitamini se zaradi kratkotrajnega kuhanja v veliki meri ohranijo.
Od kalčkov do drevesnih gob
Za pripravo azijskih jedi potrebujemo nekaj značilnih sestavin, na primer sojine kalčke, riževe in jajčne rezance ter kokosovo mleko, ne smemo pa pozabiti na sojino, čilijevo in ribjo omako ter rižev kis in riževo vino, s katerimi azijske jedi šele dobijo nezamenljivo noto.
Najpomembnejša začimba je kari v prahu ali karijeva pasta, ki ima posebno močan okus in ne sme manjkati v mesni ali ribji jedi. Za posebno pikantnost poskrbi tudi japonski hren vasabi, ki je nepogrešljiv pri pripravi sušija.
K pikantno začinjenim jedem se najbolje poda v vodi ali sopari kuhan riž. Z basmati ali jasminovim rižem boste odkrili nove harmonije eksotičnih okusov. In kaj bi azijska kuhinja brez gob? Niso samo okusne, tudi zelo zdrave so. Po mnenju strokovnjakov črne kitajske gobe varujejo pred nastankom rakavih celic, gobe šitake pa znižujejo holesterol v krvi.
Vse osnovne sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo azijskih jedi, dobimo v vsaki večji samopostrežni trgovini na policah z azijsko oziroma eksotično hrano, spletne in specializirane trgovine z zdravo prehrano pa ponujajo celo vrsto originalnih azijskih izdelkov, ki jedi naredijo še bolj izvirne.