Moka je postala živilo, ki nas tako rekoč spremlja na čisto vsakem koraku. Če jutro začnemo z obilnim zajtrkom s kosom kruha in marmelado, si za malico v službi privoščimo sendvič, za kosilo testenine, za popoldansko malico slastni rogljiček in za večerjo še kak kos kruha, smo moko v takšni ali drugačni obliki uživali ves dan.
Morda se ob napisanem nasmehnete in si mislite, da se to vam ne more zgoditi, premislite še enkrat!
Izdelkov iz moke ni težko jesti, celo ni težko z njimi pretiravati. In ne boste verjeli – nisem še srečala človeka, ki bi bil odvisen od stročjega fižola. Tiste, ki so odvisni od kruha, testenin, peciva, piškotov in podobnega, pa srečujem kar naprej.
Če mislite, da izdelkov iz moke ne pojeste veliko, premislite, kaj bi se zgodilo, če ne bi uživali kruha. Kam bi dali marmelado, med, paštete, salamo, sir in podobne stvari? Kaj je glavna sestavina peciva? Kolikokrat na teden jeste testenine, kaj je osnova za pico, iz česa so cmoki, njoki, štruklji itd.? Moka je vsepovsod. Kruh je vsepovsod. Toliko ga pojemo, da tega sploh ne opazimo več. In zato je še toliko bolj pomembno, da se kritično presodi tudi to živilo.
Če ste veliki jedci živil iz moke, potem velja še kako razmisliti, katere vrste moka je na vašem jedilniku. To, da je bela moka beli strup, ve že vsakdo. V teoriji! Kako to prenašamo v prakso, pa je vprašanje.
Pa razmišljajmo najprej o beli barvi ...
Pri pripravi bele moke se iz pšeničnih zrn odstranijo ovojnica in vlaknine. To je tisti del pšenice, ki vsebuje za nas najuporabnejša hranila – minerale, vitamine, beljakovine itd. Zato pravijo, da bela moka vsebuje tudi do 80 odstotkov manj teh dragocenih hranil in naposled postane za naš organizem breme, ne pa dobrodejno hranilo.
Ne nazadnje velja omeniti tudi to, da bela moka pridobi svojo lepo, belo barvo s kemično obdelavo, kar je še dodaten razlog, da moramo pri nakupu dobro razmisliti.
Beli moki lahko mirne volje rečemo kar ne-hrana, saj nam poleg praznih kalorij in obilja ne ravno zdravega glutena ne da dosti drugega.
Nasprotno – ko naše telo poskuša opraviti s tem živilom, lahko celo črpa hranilne snovi iz naših lastnih zalog, kar pa nam vsekakor ni v korist. Če ne drugega, ste verjetno že slišali, da moka deluje na naš organizem kislo in lahko pripomore k rušenju našega kislinsko-bazičnega ravnovesja.
Priljubljena polnozrnata moka
Po drugi strani postaja vse bolj priljubljena polnozrnata moka. Pri pripravi te so bila mleta cela pšenična zrna, torej ni bilo ničesar odstranjenega, niti ni bila zaradi barve kemično obdelana. Tako moka ohrani več hranilnih snovi.
V primerjavi z belo moko ima veliko več mineralov ter vlaknin, manj glutena, v njej so vitamini B, A, K in E, beljakovine ter nenasičene maščobne kisline.
Vendar pa tudi tu velja poudariti, da moramo biti pri nakupu živil iz polnozrnate moke previdni.
Neredko se nam lahko dogodi, da kupimo polnozrnati kruh, ki pa je bil spečen iz navadne, predelane bele moke, dodali pa so ji samo otrobe. Tudi na barvo se ne gre zanašati. Četudi je kruh temne barve, to še ne pomeni, da je polnozrnati. Saj veste, kakšni proizvajalci so včasih zares iznajdljivi!
Torej, pri nakupu kruha in drugih izdelkov iz moke je najboljši nasvet ta, da preberemo etiketo s seznamom sestavin.
Kupujmo samo živila iz 100-odstotne polnozrnate moke. Vse drugo je slabše kakovosti in ne bo nič hudega, če ostane kar na trgovinskih policah.
Poleg tega ne gre zanemariti dejstva, da so pekovski mojstri pri svojem delu dandanes veliko bolj 'ustvarjalni', saj je recimo v kruhu mogoče najti poleg glavnih sestavin (torej, moke, vode, soli in kvasa) še kar nekaj dodatkov, kot so razni stabilizatorji, emulgatorji, encimski preparati, konzervansi, sredstva za obdelavo moke, gostila, mleko, sladkor in sladila ter arome. Uporaba teh raznih dodatkov podaljšuje obstojnost in svežino, spodbuja vzhajanje, zagotavlja boljšo strukturo kruha, boljši okus itd.
Ob tem se poraja vprašanje, kako preveriti sestavo kruha, ki se prodaja v nepakirani obliki in katerega v bistvu najpogosteje kupujemo. Bodimo zahtevni potrošniki in si vzemimo pravico, da lahko preverimo sestavo izdelka, ki ga kupujemo. Vsakega, brez izjeme! Tako lahko v vsaki trgovini zahtevamo seznam sestavin za kruh, ki ga kupujemo. Naj vam ne bo neprijetno v tem vztrajati. Morda boste kdaj tudi negativno presenečeni!
In še za ljubitelje številk
Bela moka v primerjavi s polnozrnato vsebuje približno:
- 60 % manj kalcija,
- 75 % manj železa,
- 85 % manj magnezija,
- 75 % manj cinka,
- 75 % manj vitamina B1,
- 80 % manj vitamina B2 ter
- 85 % manj vitamina E.
Treba pa je poudariti še dve nezanemarljivi dejstvi.
Prvo je to, da je zelo pomembno, kdaj je bila moka mleta. Moka, ki jo uporabimo, mora biti čim bolj sveže mleta. Pri mletju namreč izgublja kar nekaj hranilnih sestavin in je s časom po tej plati tako rekoč neuporabna.
Če smo velik potrošnik moke, bi bilo torej smiselno, da začnemo razmišljati o nakupu dobrega hišnega mlinčka na kamne. Potem potrebujemo samo še dobra, ekološka pridelana žita in že je poskrbljeno za moko najboljše kakovosti.
Velja omeniti tudi to, da je pomembno biti pozoren, kako je bilo žito, iz katerega se pripravlja moka, pridelano. Ne zavajajmo se s predstavo širnih, zlatih žitnih polj, ki jih kmet radostno žanje, mi pa potem uživamo v slastnem okusu zdravega in sveže pečenega kruha.
Današnja moka, ki je pridelana iz pšenice iz konvencionalne pridelave, se zagotovo ne more primerjati z moko izpred nekaj desetletij. Današnja pšenica je namreč kemično in mehansko zelo obdelana, po vsebnosti hranil pa tudi vse bolj peša. In ne nazadnje ni zanemarljivo niti to, da običajno peki uporabljajo najcenejšo in tudi najmanj kvalitetno pšenično moko.
Torej, potrudimo se in si priskrbimo žita iz ekološke ali celo biodinamične pridelave. Če tovrstne izdelke še vedno kupujemo v trgovinah, posegajmo po tistih s preverjenim eko certifikatom.
Nazadnje pa bi želela spomniti še na to, da se vse več strokovnjakov strinja v tem, da moramo biti pri uživanju kruha in drugih izdelkov iz moke čim bolj zmerni. Pa četudi uporabljamo moke boljše kakovosti. Prekomerno uživanje teh živil lahko s časom privede tudi do kakšne težave z zdravjem in pa nabiranja prekomernih kilogramov. Pri izdelkih iz moke je namreč zelo težko ubrati neko zmerno pot in lahko kaj hitro pretiravamo. Moka namreč deluje tudi malce 'zasvojevalno' in zato se je pri kruhu in pecivih včasih tako presneto težko zanašati na našo zdravo pamet.
Sama bi tu dodala še dejstvo, da pri testiranju strank na intoleranco za živila zelo pogosto ugotavljam preobčutljivost ravno za žita. Tako se tudi sama zelo strinjam, da je zmernost še kako na mestu. Pa saj je pri vsaki stvari tako, kaj ne?
Karla Klander, svetovalka za zdravo prehrano, hujšanje in zdrav življenjski slog, certificirana nutricistka - www.karlaklander.com; foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"