Zakaj je pomembno, da poznamo prednosti in slabosti gensko spremenjene hrane? Predvsem zato, ker raziskave, ki bi potrdile ali ovrgle tako pozitivne kot negativne učinke le-teh, še niso bile opravljene.
Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so živi organizmi, v katerih je bil genski material (DNK) spremenjen s postopki, ki potekajo drugače kot v naravi, torej drugače kot s križanjem ali z naravno rekombinacijo.
Z uporabo sodobne biotehnologije lahko izbrane gene prenesemo z enega organizma na drugega tudi, če gre za organizme različnih vrst.
Mlekarna Celeia se je kot prva odločila potrošnikom ponuditi možnost izbire. Je namreč prvo slovensko živilsko pridelovalno podjetje, ki je prejelo certifikat »Brez GSO«.
IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru je razvil zaseben standard »Brez GSO - Brez gensko spremenjenih organizmov«©, ki omogoča nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovne surovine do končnega živila.
Ta oznaka potrošnikom zagotavlja uživanje zdravih mlečnih proizvodov.
Mlekarni Celeia je to uspelo z uspešnim sodelovanjem s 1220 slovenskimi kmeti, od katerih odkupujejo mleko. Certifikat zagotavlja preverljivost v celotni verigi pridelovanja mlečnih izdelkov, ta pa se začne že pri krmi živali.
Svoje mnenje o GSO in odločitvi, da se iniciativi Brez GSO pridruži, je predstavil tudi eden od pridelovalcev mleka, Vinko Špitalar, ki je iniciativo Mlekarne Celeia z veseljem pozdravil in se pridružil pridelovanju zdravega mleka.
Potrošniki zahtevajo bolj zdravo hrano
Vinko Špitalar se zaveda, da potrošniki zahtevajo vedno več in če jim tega ne bodo mogli ponuditi slovenski proizvajalci, se bodo potrošniki obrnili na tuje.
»Mi smo se za to potezo odločili, ker trendi kažejo, da se bo razvoj odvil v smeri zdrave prehrane. Veseli nas, da je Mlekarna Celeia sprejela standarde, ki zagotavljajo neprisotnost gensko spremenjenih organizmov. Takoj smo se odločili, da se certifikacijski shemi pridružimo, ker je vedno dobro biti korak pred drugimi.«
Sprva so samo upali, da so se odločili prav, sedaj vedo, da je bila odločitev pravilna.
Slovenci imamo sodeč po raziskavah do hrane, ki je bila gensko spremenjena, odklonilen odnos. Rezultati javnomnenjske raziskave o stališčih Slovencev do GSO, ki jo je januarja letos izvedla raziskovalna skupina s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Kmetijskega inštituta Slovenije, so pokazali, kaj slovenski potrošniki menijo o GSO.
Slovenci v GSO v največji meri vidijo ekonomske, politične in znanstvene koristi, le malo pa jih v tem vidi priložnost za razvoj in rešitev problema lakote.
Veliko je nepredvidljivih stranskih učinkov, ki jih lahko ima prenašanje genov z enega organizma na drugega (predvsem možnost alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin, ki jih telo ne prepozna).
Sum, ki ga imajo slovenski potrošniki, je, da so gensko spremenjeni organizmi nekaj, kar v naravi ni možno. Hkrati so mnenja, da so procesi neobvladljivi, saj cvetni prah in semena veter raznaša kilometre daleč. Prav tako dvomijo v koristi, ki bi jih lahko imeli potrošniki, saj naj bi imeli le-te zgolj proizvajalci GSO.
Tako kot niso raziskane prednosti, je res, da tudi škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani. Raziskave na živalih pa vendarle kažejo, da GSO vplivajo na plodnost in stopnjo umrljivosti.
Ker je raziskanost na precej nizki ravni, tudi kmetje še ne vedo, kaj GSO pomenijo za njihovo živino in za ljudi.
»Čas bo pokazal ali so krave, ki so krmljene s krmo brez GSO, bolj zdrave. Tempo razvoja je hiter in prehiteva dokaze in vse povratne informacije se pridobivajo šele skozi leta. Smo pa zadovoljni, da smo v certifikacijsko shemo vključeni tudi sami, saj to poudarja tradicijo in zagotavlja prihodnost. Pri gensko spremenjeni krmi pa ostaja vprašanje kakšne bodo posledice za zdravje živali in tudi zdravje ljudi.«
Tudi on torej poudarja previdnost, ki je v času, ko je znanih precej malo informacij, ključnega pomena.
Poznavanje vzbudi zanimanje
Pridelovalci mleka pravijo, da z uveljavitvijo certifikacijske sheme posvečajo več pozornosti tudi temu področju. Špitalar še pravi, da bi sam brez dvoma raje kupil hrano brez GSO, četudi bi ta bila nekoliko dražja.
»To enačim z vprašanjem domače ali uvožene hrane. Obstajajo namreč različni proizvodi, ki pripomorejo, da pridelek obstane, ki pa so praktično strupi, tako da vse, kar je na mizi neposredno z njive, je zagotovo najboljše.«
Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so preko vpliva multinacionalk in farmacevtske industrije postali pomemben del pridelave krme in hrane po svetu.
Raziskave so pokazale, da potrošniki želijo vedeti, s kakšno krmo so bile krmljene živali, katerih produkte uživajo.
Pridelava in predelava živil brez gensko spremenjenih organizmov se je v državah EU dobro uveljavila in že predstavlja konkurenčnost slovenski živilsko - predelovalni industriji. Pridelovalci mleka so veseli, da lahko s tem certifikatom svoje mleko tržijo kot zdravo in kakovostno.
