Tako kot so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja bali maščob, so se pod plazom kritik zdaj znašli mlečni izdelki – pa res upravičeno uživajo tako slab sloves?
Najprej presenetljiv statistični podatek: glede na poročilo iz revije Nutrition Business Journal je eden izmed desetih milenijcev vegan.
Zakaj je veganstvo postalo tako razširjeno?
Dr. Cynthia Radnitz, profesorica psihologije na Farleigh Dickinson University, ki preučuje vegetarijansko prehrano, pravi, da je vključenih veliko dejavnikov in da se posamezniki za to odločajo med drugim zaradi
- želje po izboljšanju zdravstvenega stanja (nadzor nad telesno težo, preprečevanje bolezni in sprememba),
- pravic in dobrobiti živali (nasprotovanje ubijanju živali zaradi hrane, obupni pogoji na kmetijah) in
- skrbi za okolje (spoznanje, da živalska agrikultura škodi okolju, npr. s krčenjem gozdov, povečanimi izpusti plinov, onesnaževanjem vode in siromašenjem življenja v morju).
Tu pa so še družbena omrežja, blogi in drugi mediji, ki širijo vpliv, restavracije, ki so dodale veganske jedi, in trgovine, ki so vse bolj založene z rastlinskimi nadomestki za meso, mlečne izdelke in jajca, s čimer so odstranile določene ovire, ki so ljudem oteževale, da bi se lahko držali veganske prehrane.
Seveda gre pri izločevanju mlečnih izdelkov iz okoljevarstvenih vzgibov oziroma pravic živali za osebno izbiro, če se boste lotili veganske prehrane samo zato, da bi izgubili telesno težo, pa bo stvar postala malce bolj zapletena. Še posebej, če se o tem ne boste prej dobro poučili.
Če je Khloé Kardashian in Beyoncé s tem uspelo, še ne pomeni, da bo tudi vam. "Saj znanstveno ne moremo potrditi, da bo njihov pristop deloval tudi na širši množici ljudi," pravi dr. Susan Barr, profesorica nutricistike na University of British Columbia.
Premislite torej o tem ...
Koliko mlečnih izdelkov (ali ne) bi vključili v svojo prehrano.
In zakaj se v resnici odločate za to spremembo – samo zato, ker je Khloé zatrdila, da je s pomočjo ukinitve sira in mleka iz svoje prehrane izgubila skoraj 5 kilogramov, ali zato, ker to vaše telo v resnici potrebuje? (Na koncu članka pa še mnenje strokovnjakov)
Kalcij je pomemben, kadar poskušamo izgubiti telesno težo
Kalcij je zdrav za kosti. To ste slišali že neštetokrat. Njegove sposobnosti, da ohranja naše okostje zdravo, pa so še posebej ključne, kadar poskušamo izgubiti telesno težo. "Z izgubljanjem telesne teže lahko izgubite tudi kostno maso," pravi dr. Susan Barr. "Če boste med hujšanjem uživali dovolj kalcija, s tem ne boste bistveno škodovali kostni gostoti."
Skodelica 3,2 % mleka nam da 276 miligramov kalcija. Seveda obstajajo tudi drugi viri kalcija. Dobite ga tudi z brokolijem ali z listnatim ohrovtom. Težava je lahko le v tem, da bi morali pojesti ogromno količino enega ali drugega, da bi dobili zadostno količino kalcija. Približno 13 skodelic listnatega ohrovta.
Preverite: Kje vse se nahaja kalcij (in to ni mleko)
Dobro je tudi, če s kalcijem dobite vitamin D. Zakaj? S pomočjo vitamina D boste absorbirali kalcij. Za absorbcijo vitamina D pa telo potrebuje maščobo, ki pa jo dobite z mlekom.
Mnogim izmed nas bi več vitamina D prišlo prav: sodeč po izsledkih raziskave, objavljene v reviji Nutrition Research, okoli 42 % prebivalstva primanjkuje tega vitamina.
Ste na koži, pri počutju in razpoloženju opazili te spremembe?
S pomočjo mlečnih izdelkov boste morda lažje ohranjali vitko linijo
Da, prav ste prebrali. Pa ne gre za kakšen poseben trik. Stvar je povsem preprosta: z beljakovinami bogat grški jogurt je lahko nasiten prigrizek, kanček sira feta na solati pa bo dodal ravno pravšnjo količino tistega kremastega in slastnega okusa, ki vas bo zadovoljil, da se vam bodo nehale cediti sline.
Na to temo je bilo opravljenih tudi nekaj raziskav. V sklopu ene od teh, objavljene v reviji International Journal of Obesity, so pokazali, da so ljudje, ki so mlečne izdelke uživali trikrat na dan, tekom staranja pridobili rahlo manj telesne teže kot tisti, ki so uživali manj mlečnih izdelkov.
Nekateri ljudje mlečne izdelke težko prebavljajo
Številni trpijo za laktozno intoleranco (ki ni alergija!), kar pomeni, da jih po uživanju laktoze (sladkor v mleku) pestijo težave, kot so napetost, vetrovi in driska. Do teh simptomov pride, ker ti posamezniki nimajo encima, ki prebavlja laktozo. Do ožjega pasu bodo tako prišli že z zmanjšanjem vnosa mlečnih izdelkov, ker bodo s tem zmanjšali napihnjenost.
Ti ukrepi pa vseeno ne bodo povzročili ničesar drastičnega, ker se zaradi laktozne intolerance ljudje ne redijo. Pogosto je ravno obratno: pri ljudeh z zelo slabo prebavo in absorbcijo pogosto obstaja večje tveganje za izgubo telesne teže in prenizko telesno težo, ker ne absorbirajo vseh kalorij v hrani, ki jo zaužijejo.
Če sumite, da trpite za laktozno intoleranco, lahko vaš zdravnik opravi test. Sami boste to težko ugotovili, ker so simptomi podobni posledicam drugih težav, denimo sindromu razdražljivega črevesja.
Kaj zdaj?
Strokovnjaki priporočajo: posamezniki naj iz prehrane ne izločajo nobenih živil, če nimajo resnično dobrega razloga za to.
Naj bo to iz nutricističnih razlogov, zaradi mentalnega zdravja, pa tudi zaradi kvalitete življenja.
Če boste nekaj povsem izločili, morate biti prepričani, da je res bistveno in ni osnovano zgolj na domnevi, ker si boste v nasprotnem primeru nakopali nutricistične in drugačne tegobe.
Preverite še: Je za vašo prekomerno težo krivo hormonsko neravnovesje?
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del