Ste že slišali za sindrom praženega riža?

6. 8. 2023
Deli
Ste že slišali za sindrom praženega riža? (foto: Profimedia)
Profimedia

Če si za kosilo ali večerjo večkrat pripravite riž, morate vedeti to. 👇

Ob pripravi, uživanju in shranjevanju riža lahko naredite kar nekaj napak. Ena od teh vas pripelje tudi do sindroma praženega riža, zato morate tisti, ki ga pripravljate pogosto, vedeti, čemu se izogniti. 

Kaj je sindrom praženega riža? 

Koliko pravzaprav veste o pripravi in shranjevanju riža, da je tudi kasneje užiten za uživanje? Mogoče ste sindrom praženega riža že imeli in tega niti ne veste. 

Gre za zastrupitev z bakterijo B.cereus. Pojav bakterije je precej pogost v nekuhanem rižu, vendar je neškodljiva, če je riž pravilno toplotno obdelan. Težave z bakterijo B.cereus izvirajo iz spor. Ko pride v okolje, ki za bakterijo ni ugodno (sem spada tudi vrela voda), ta preide v nekakšen obrambni način in izgubi 50 % svoje mase ter se ovije v endosporo. Te pa so zelo odporne za vročino, kar je problematično. 

Kaj se zgodi, če med kuhanjem segrejete sporo? 

Lahko se zgodi, da med kuhanjem segrejete kakšno od prej omenjenih spor, ki se nahajajo v rižu. Preden se bo riž lahko ohladil, bo spora pričela aktivno rasti. Če takrat proizvaja toksine, lahko zbolite. Najpogosteje se to zgodi pri praženem rižu, saj ga običajno pripravimo iz ostankov hrane, ki je pred tem počivala vsaj en dan in jo zgolj na hitro pogrejemo. V času, ko riž od kosila pa vse do naslednjega dne čaka, da ga pogrejete, imajo bakterije možnost, da se razširijo in zastrupijo hrano ter posledično vas. 

Vendar, če boste riž po kosilu ali večerji shranili pravilno, ste varni pred zastrupitvijo. Poskrbite, da ga takoj oz. v najkrajšem možnem času postavite v hladilnik. Ne puščajte ga na pultu ali na mizi po več ur, saj s tem bakterijam omogočite čas za razmnoževanje. 

Živila, ki so najpogosteje povezana z okužbami z bakterijo B.cereus

NIJZ navaja, da so vir okužbe lahko:

  • toplotno neobdelana živila,
  • onesnažena živila, ki so deloma pripravljena, a premalo toplotno obdelana oziroma niso bila sterilizirana,
  • neprimerno shranjene toplotno že obdelane jedi, ki niso bile sterilizirane, zato se spore ne uničijo in iz njih vzkalijo vegetativni bacili, ki izdelujejo strup (enterotoksin). 
Viri: NIJZ, Reader's Digest

Prisluhnite aktivni podkastu! 

Strokovnjakinja pojasnjuje: So živila na naših policah sploh varna?

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?