Izogibanje maščobam, ker naj bi bile glavni krivec za debelost in druge bolezni, je le še modna muha.
Desetletja že poslušamo o maščobah, ki naj bi bile glavni krivec za debelost in številne druge bolezni. Zdaj je jasno, da se je zaradi pretiranega razglašanja maščob kot glavnega krivca zanemarilo dejstvo, da lahko tudi druge skupine živil predstavljajo tveganje. Sploh, če jih uživamo v prekomernih kiličinah.
Prvi je maščobe očrnil ameriški znanstvenik Ancel Keys. V 'raziskavi sedmih držav', ki je bila prvič objavljena leta 1970, je prišel do zaključka, da so maščobe odgovorne za debelost, visoke vrednosti holesterola in srčne infarkte.
V raziskavi je bilo sprva vključenih 22 držav, pri končni obravnavi pa je Keys za dokazovanje svoje predpostavke upošteval povprečne vrednosti zaužitih maščob le sedmih – ZDA, Kanade, Anglije, ločeno Walesa, Italije, Japonske in Avstralije. V raziskavi niso bili vključeni učinki trans maščob in sladkorja ter dejanski prehranski vnos. Kljub trhlim argumentom se je njegova teza razširila po vsem svetu, uspelo mu je omajati ugled nasičenih maščobnih kislin in hkrati postaviti temelj novim prehranskim smernicam, na katerih je mastno služila prehrambna industrija (z izdelovanjem umetnih maščob in 'lahkih' izdelkov) in farmacija, ki je na trg poslala nešteto zdravil za zniževanje 'slabega' holesterola.
Več: Zakaj nas je še vedno strah maščob iz mesa, jajc in masla?
Zgodba se je nadaljevala. Leta 1977 je vlada ZDA (leta 1983 pa še UK) izdala smernice, v katerih je ljudem priporočala, naj vnos maščob zmanjšajo na 30 % celotnega energijskega vnosa, vnos nasičenih maščob pa celo na 10 %. Izogibali naj bi se, na primer, sirom in maslu in tako znižali tveganje za bolezni srca in ožilja.
Nedavno izvedene raziskave pa so pokazale, da tedanje informacije niso bile dovolj podprte s strani znanosti; smernice iz let 1977 in 1983 so spregledale druge skupine živil – na primer ogljikove hidrate – ki so pri ljudeh skozi leta prav tako povzročale prekomerno težo in bolezni srca. (openheart.bmj.com/content/2/1/e000196)
Kje se torej skriva rešitev?
Pomembno je, da se držimo uravnotežene diete, ki vsebuje tako maščobe kot ogljikove hidrate. V zmernih količinah torej. Nekatere nenasičene maščobe so namreč še posebej pomembne za zdravje. Maščoba nam pomaga absorbirati določene hranilne snovi, v maščobah se topijo pomembni vitamini – A, D, E in K, ogljikovi hidrati in sladkor (nepredelan vsebuje vitamine, minerale, encime in proteine) pa so naš glavni vir energije.
Uživati je torej potrebno pravo vrsto in količino tovrstne hrane.
Nasveti za zmanjšanje uporabe sladkorja:
- Največ, kar lahko naredite zase, je, da postanete pozorni na količino sladkorja, ki jo zaužijete. Berite deklaracije in ne posegajte po izdelkih, ki imajo več kot 8 g sladkorja na porcijo. Posebno veliko sladkorja vsebujejo dietni izdelki, ki vsebujejo manj maščobe, saj z dodajanjem sladkorja nadomestijo pomanjkanje okusa.
- Sadni jogurt zamenjajte z navadnim in dodajte sveže sadje.
- Ko vas napade želja po sladkem, jo poskušajte potešiti s sadjem (v zmernih količinah, seveda), in namesto po mlečni posezite po temni čokoladi.
- Sokove, gazirane pijače in sladke napitke zamenjajte z nesladkanim čajem ali limonado.
- Navadite se na nesladkano kavo.
- Hrano pripravljajte doma, saj lahko tako nadzorujete uporabljene sestavine.