Ribe na splošno veljajo za zelo zdravo živilo, predvsem zaradi visoke vsebnosti beljakovin in koristnih omega-3 maščobnih kislin. Vendar pa vse vrste rib niso enako priporočljive, zato je dobro vedeti, kako pogosto jih vključevati v svojo prehrano.
Po mnenju nutricionistov je sardina ena najboljših izbir med konzerviranimi ribami. Z njo skoraj ne morete zgrešiti. V 100 gramih sardine je približno 25 gramov beljakovin, poleg tega pa vsebuje veliko kalcija, ki je ključen za močne in zdrave kosti.
Tudi tuna vsebuje podoben delež beljakovin, hkrati pa ima nekoliko manj holesterola kot sardina. A ima pomembno pomanjkljivost: bistveno manj kalcija. Strokovnjake pa še posebej skrbi vsebnost živega srebra, ki se lahko kopiči v tunini. Nekatera podjetja po svetu sicer že preverjajo delež živega srebra pred pakiranjem v konzerve, vendar to še ni splošna praksa.
Prav prisotnost tega škodljivega elementa je razlog, da številni strokovnjaki pri izbiri ribe pogosteje priporočajo sardine. Pri tem ni pomembno le območje ulova, čeprav je vedno dobro preveriti izvor izdelka. Najbolj onesnažena je tuna iz Severne Amerike in Evrope, najmanj pa tista iz severozahodnega in jugozahodnega Pacifika.
Ključna razlika pa se skriva v prehranski verigi. Manjše ribe, kot so sardine, se prehranjujejo predvsem s planktonom, zato vsebujejo manj škodljivih snovi. Večje ribe, kot je tuna, te snovi kopičijo dlje časa in jih dobijo tudi prek svojega plena, kar vpliva tudi na njihovo kakovost.
Če se vam zdi, da je tuna okusnejša, poskusite sardine pripraviti nekoliko drugače. Pokapajte jih z limoninim sokom in posujte s svežim peteršiljem. Okus vas bo morda prijetno presenetil.
Seveda pa to ne pomeni, da se tuni morate povsem izogniti: ključna je zmernost. Nutricionisti priporočajo, da tuno uživate največ dvakrat na teden. Pri sardinah takšnih omejitev ni, vendar zaradi višje vsebnosti soli priporočajo, da jih kombinirate z manj slanimi živili.
Vir: espresso.co.rs
