Odgovor na to vprašanje bi moral biti že za naključnega bralca mojih dosedanjih objav prepričljivo pritrdilen. No, jajc pa očitno lahko zmanjka tudi najglasnejšemu zagovorniku prehranskih priporočil feelgood, zato bom razumel, če se to kdaj zgodi tudi vam.
Pred kratkim sem bil znova jasno opomnjen, da je lahko obnavljanje zalog hladilnika bolj težavno početje od pričakovanega. Kaj mislim s tem, vam bo postalo hitro jasno v nadaljevanju. Prebrodil sem namreč nemilo nakupovalno izkušnjo, ki jo želim deliti z vami v upanju, da vam v primeru srečanja s čim podobnim uspe ohraniti mirno kri in odreagirati primerno. Kako bi to natančno bilo videti, ne vem – morda mi lahko pri tem pomaga kdo izmed vas. Naj preidem k bistvu.
Kot sem nakazal v uvodu, mi je pred kratkim pošla zaloga domačih jajc, tetine pašne reje, na katera sem močno navezan (in se na tem mestu z veseljem zahvaljujem tako teti kot njenim veselim kokošim). Zakaj je to težava, se sprašujete? Vsakič, ko kupim v trgovini večjo količino ekoloških jajc (ali divjačine ali rib, ko smo že pri tem) se počutim kot družbeni izobčenec! Če še ne razumete zakaj, se poskusite za trenutek vživeti v naslednji scenarij.
Ste v trgovini z domnevno »zdravo« prehrano, kjer med nakupom naletite na ekološka jajca, ki so zaradi iztekajočega se roka uporabnosti po naključju po znižani ceni. Ker ste pred časom prebrali izčrpen, z dejstvi podprt in zatorej prepričljiv članek, v katerem avtor izpostavlja zdravstvene koristi jajc, ste se odločili to popolno živilo narave pogosteje uvrstiti v režim vaše prehrane, zato brez sramu pograbite nekaj paketov in jih položite v nakupovalni voziček. Odpravite se na blagajno, da bi plačali, in ravno ko sežete po denarnici, vas prodajalka (ki ste ji že na prvi pogled pripisali očitnih 25 kilogramov preveč) verjetno čisto dobronamerno opomni: »Gospa, veste, da so ta jajca v akciji zato, ker jim kmalu poteče rok uporabe?«
Vaš odgovor je zmedeno pritrdilen, saj na škatli na veliko piše -50 %; ROK UPORABE DO 13. 8. 2011, a kljub temu v znak vljudne komunikacije dodate: »Jih kmalu ne bo več! Danes za večerjo, še enkrat za zajtrk, pa bo!« Temu pripnete še prijazen nasmešek in skoraj bi vam uspelo 'zagrešiti' popoln zločin – kupiti zalogo jajc – in obenem zapustiti prizorišče, posedujoč najkontroverznejše živilo preteklih desetletij!
A počakajte trenutek …
… glasbeno podlago prosim! (Vi pa v tem času skočite po prvošolski rumeni trakec, blokec in pisalo, ker se zdaj začenja učna ura): »Veste, ni zdravo pojesti toliko jajc,« vas na zdravstveni hazard vašega početja opozori prodajalka (sem morda že omenil, da ima gospa četrt stotaka preveč) in nadaljuje raztresati mrvice znanja: »Razen, če ste športnica«! Okamnelo stojite z računom v roki, oči šestih čakajočih v vrsti pa so usmerjene proti vam. Na vse pretege se trudite formulirati primerno repliko, nakar se pri »prehranski strokovnjakinji«, ki sedi nasproti vas, pojavijo prvi znaki dvoma o lastnem znanju: »Mislim, da niti športniki ne bi smeli jesti toliko jajc, a ne?« Iz zadnjega dela vrste hitro stopi v bran kokošje ozaveščeni glas moškega (čigar podoba v hipu asociira na belopolto karikaturo Haile Gebrselassieja), ki pravi: »Res je! Ni dobro, zaradi holesterola!« (Upam staviti, da se kenijski dolgoprogaš s tem ne bi strinjal.)
Mi še sledite? Povejte torej, kaj bi bilo po vašem mnenju primerno storiti v dani situaciji? Kakšna je »pravilna« reakcija?
A: Izkoristimo priložnost in dvomljivcem predstavimo resnico! Predstavimo zamolčane koristi jajc! Razblinimo mit o prehranskem holesterolu in maščobah! Ko pa smo že pri tem, prodajalki odsvetujmo uživanje »low-fat« piškotkov in »fitnes« vode z okusom ribeza, ki ju čuva ob blagajni, bledoličnemu moškemu otroške postave na koncu vrste pa priporočimo sočen zrezek zdravega goveda ali – ker so ravno v akciji – pol ducata rumenih korenjakov za večerjo.
B: Se ne zmenimo za opazke drugih, prosimo, da nas pustijo pri miru in tako ostanemo zapisani v spominu navzočih kot nekdo, katerega ime lahko v naslednjih dneh nastopi med osmrtnicami – razlog smrti: eksplozija srca zaradi petih jajc za večerjo.
C: Zagrabimo svoja jajca, dokler so še cela in čim prej zapustimo sovražnikov teritorij?
Priznam, da bi sam z veseljem izkoristil opcijo D – scenarij obratnega primera – ko bi bil jaz tisti, ki se nepričakovano znajde na mestu blagajnika in bi prvi, nič hudega sluteči žrtvi marketinga moderne prehrane med zlaganjem napolitank in sladkih gaziranih pijač na tekoči trak hudomušno pripomnil: »Gotovina, kartica ali sladkorna bolezen, morda?«
Čas je, da ukrotim košček arogance, ki je za trenutek ušel nadzoru in poskusim zajeti »nauk« ali poanto te zgodbice, ki sem jo spisal. Pravzaprav ne gre za nič drugega kot prvobitno nerazumevanje človeške nevednosti, ki me včasih zasači nepripravljenega. Čeprav je zelo jasno, da je prehrana danes zelo petična gospa z mnogo PR-ovci, na nekatera splošna vprašanja kljub temu ne bi smelo biti odgovorjeno brez prisotnosti zdravega razuma. S tem mislim predvsem na strastno zagovarjanje in prepričevanje v pogosto neutemeljena ter nerazumljena stališča, kar je lahko vse prej kot nedolžno in za nekoga morda celo zdravju škodljivo.
Malo več zanimanja za eksistencialno pomembna vprašanja in vsaj pikica splošne tolerance do drugače mislečih (še posebej tistih s tehtnimi argumenti, s katerimi znajo racionalno podpreti svoja prepričanja!) pa nam morda uspe potrkati na prava vrata in prepoznati zase resnično dober odgovor – tudi na vprašanja prehrane (in zdravja in hujšanja in vadbe in mišic in celulita in … tako naprej). Z mano na čelu!
Mario Sambolec, osebni trener fitnesa, www.feel-good.si
M: +38631 867 939
E: mario@feel-good.si
W: http://www.feel-good.si/
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del